Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Iztok Suhadolnik

03.06.2018


Nedeljski gost Iztok Suhadolnik je direktor zveze Sonček, ki je prej delal v KPK in na policiji

Hčerka Taja ima najtežjo obliko cerebralne paralize. Komunicira s prikimavanjem in odkimavanjem. "Komunikacija je vedno dvostranski odnos, ki je uspešen, če je prilagojen zmožnostim tistega, ki komunicira na drugačen način."

"Včasih so arhitektonske ovire prikladen izgovor za to, kako nekoga izključiti."

Taje konec 90-ih ni sprejela niti šola s prilagojenim programom. "S tem je bila kršena pravica do obveznega šolstva, ker je bila lahko vključena samo v dnevni center socialno varstvenega zavoda, ki ni pripomogel k razvoju njenih sposobnosti."

Taja je jasno izkazovala svoje nezadovoljstvo in odnos do tega, kako se jo tam obravnava. "Njenega nestrinjanja in nezadovoljstva niso prepoznali in vzeli resno. Z metanjem mizice z invalidskega vozička je, kljub svojim manjšim zmožnostim, uspela vzbuditi pozornost zaposlenih, ki pa so v tem prej videli moteči element, kot pa da je treba kaj spremeniti pri svojem delu."

Suhadolnik nasprotuje segregaciji in izključevanju ter je zagovornik ene šole za vse. "Ni malo primerov, ko imajo danes odrasle osebe z invalidnostjo tudi težave z duševnem zdravju, ki so jih prinesle iz svojega otroštva, iz institucionalnih oblik vzgoje in izobraževanja."

Otroci sprejemajo brez vrednostnih predznakov. "Vidijo razlike, ampak jih sprejmejo kot dejtvo, tako kot je."

Pomoč s konopljo

Suhadolnik pozna pozitivne primere preprečevanja ali lajšanja zdravstvenih težav pri osebah s cerebralno paralizo s konopljino smolo. "Konoplja je ena od naravnih rastlin, ki jo je človeštvo verjetno uporabljalo že tisoče let. V zadnjih sto letih, se je konopljo vse preveč kriminaliziralo."

Meni, da bi s podporo in vedenjem medicinske stroke morali postati malo bolj odprti in poskusiti kaj več. "V tej prvi fazi ocenjujemo določen napredek in zmanjšanje težav pri epilepsiji, moramo pa še preveriti, kaj je dejansko pripeljalo do izboljšanja." Taja sicer lahko doži tudi do 10 epileptičnih napadov na noč.

Beg pred frajtonarco

Hčerko sprošča glasba, a ne vsaka. "Narodno-zabavna glasba se pri nas nikoli ne vrti, ker ji harmonika očitno povzroča neko nelagodje. Zaradi tega bežimo iz vseh prireditev, kjer je harmonika."

Vrtičkarstvo invalidskih organizacij

Suhadolnik je kritičen do delovanja invalidskih organizacij. "Splošno NSIOS ostaja taka organizacija, kot je bila, in na žalost demokratične spremembe še niso zaživele v tem združenju."

Med invalidskimi organizacijami je še zmerj močno prisotno vrtičkarstvo. Zveza Sonček je že leta 2006 predlagala skupno organizacijo gibalno oviranih oseb. "Pri tem nismo naleteli na posluh ostalih invalidskih organizacij, ker vsaka mora imeti svoje kombije, svoje šoferje, svoje relacije, čeprav je za premagovanje razdalij in doseganje splošne mobilnosti popolnoma nepomembno, s kakšno diagnozo se oseba na invalidskem vozičku pelje v kombiju, če javnega prevoza ni."

Ujetniki institucionalnega sistema

V Sončku ima uporabnik možnost soodločanja o načinu izvajanja, svojih potrebah in načinu življenja. "Obstoječi socialni sistem je oklep, ki nam onemogoča zagotavljanje več možnosti, več svobode, več pravic osebam, ki bi želele živeti v skupnosti. Seveda smo zagovorniki deinstitucionalizacije, ker vsakdo lahko živi v skupnosti. Ni nobene potrebe, da otroci gredo v zavode, ker v zavodih imajo terapije, v domačem okolju pa jih nimajo. Treba je narediti spremembe v domačem okolju. Tudi za odrasle ni nobene potrebe, da gredo v institucije in zavode."

V zavodih lahko na račun varnosti trpita svoboda in dostojanstvo. "Popolne varnosti ni in je ne bo." Hčerka se je enkrat poškodovala pri tem, ko mu je pomagala polagati ploščice. "Na urgenci so nas čudno gledali, kako je lahko oseba na invalidskem vozičku padla na grablje. Pojasnili smo, da pri nas hčerka ne leži v postelji, ni zavita v vato, ampak je vključena v vsakodnevne običajne aktivnosti, pri katerih pa lahko pride tudi do poškodb."

KPK bi morala spremljati dejanja, ki ne koristijo razvoju družbe

Preden je postal direktor zveze Sonček, je bil Suhadolnik zaposlen na Komisiji za preprečevaje korupcije. Ugotavlja, da je komisija danes bistveno manj prisotna v javnosti. Morala bi se bolj angažirati in se opredeljevazi o določenih dejanjih, kjer včasih izostanejo nosilci javnih funkcij. "Na določena ravnanja nestrpnosti, netolerantnosti, zavajanja nihče ne odreagira. To zanesljivo ni dobro, na tak način se jih tolerira."

Področje prostitucije bi se moralo še bolje urediti

Kot vodja oddelka za kriminalne združbe na generalni policijski upravi si je prizadeval za dekriminalizacijo prostitucije. "Osebe, ki so se vdajale prostituciji in bile žrtve trgovine z ljudmi, smo v naših policijskih postopkih včasih dejansko obravnavali na podoben način kot so to počeli zvodniki. Namesto, da bi jim ponudili varno zavetje, smo jih namestili v cener za tujce. In kaj lahko pričakujemo od žrtve, ki je že tako ranjena, če z njo ravnamo na podoben način. Res, da ne s tepežem, prisiljevanjem, ustrahovanjem, ampak že naša osnovna zunanja ravnanja niso bila ravnanja varnega zavetja in nudenja pomoči."

Ukrepi na meji so necivilizirani

Suhadolnik je na GPU pokrival tudi nelegalne prehode državne meje. Do ukrepov, ki jih videvamo na meji danes, je zelo kritičen. "Ukrepi na naši meji so necivilizirani, neprimerni in nedostojni za današnji čas. Postavljanje rezilnih ograj je po mojem mnenju nedopustno. Seveda je potrebno ukrepanje policije zaradi splošne varnosti in preprečevanja organiziranega kriminala, ki izkoristi njihovo stisko in v tem vidi zaslužek. Obenem pa se marsikdaj izpostavlja državljane drugih držav, revnih držav tudi  v življenjsko nevarnost. Poslušali smo o utopitvah v Sredozemskem morju, zdaj imamo utopitve na naši meji.«

Logika žice je povezana z logiko institucij

Slovenija je ena najbolj institucionaliziranih držav v EU, institucionalna kultura je  še zelo prisotna. Sončkovi centri so odprti in brez ograj. "Ko bomo zaprli insititucije, tudi ograje in žice ne bodo več potrebne."


Nedeljski gost

858 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Iztok Suhadolnik

03.06.2018


Nedeljski gost Iztok Suhadolnik je direktor zveze Sonček, ki je prej delal v KPK in na policiji

Hčerka Taja ima najtežjo obliko cerebralne paralize. Komunicira s prikimavanjem in odkimavanjem. "Komunikacija je vedno dvostranski odnos, ki je uspešen, če je prilagojen zmožnostim tistega, ki komunicira na drugačen način."

"Včasih so arhitektonske ovire prikladen izgovor za to, kako nekoga izključiti."

Taje konec 90-ih ni sprejela niti šola s prilagojenim programom. "S tem je bila kršena pravica do obveznega šolstva, ker je bila lahko vključena samo v dnevni center socialno varstvenega zavoda, ki ni pripomogel k razvoju njenih sposobnosti."

Taja je jasno izkazovala svoje nezadovoljstvo in odnos do tega, kako se jo tam obravnava. "Njenega nestrinjanja in nezadovoljstva niso prepoznali in vzeli resno. Z metanjem mizice z invalidskega vozička je, kljub svojim manjšim zmožnostim, uspela vzbuditi pozornost zaposlenih, ki pa so v tem prej videli moteči element, kot pa da je treba kaj spremeniti pri svojem delu."

Suhadolnik nasprotuje segregaciji in izključevanju ter je zagovornik ene šole za vse. "Ni malo primerov, ko imajo danes odrasle osebe z invalidnostjo tudi težave z duševnem zdravju, ki so jih prinesle iz svojega otroštva, iz institucionalnih oblik vzgoje in izobraževanja."

Otroci sprejemajo brez vrednostnih predznakov. "Vidijo razlike, ampak jih sprejmejo kot dejtvo, tako kot je."

Pomoč s konopljo

Suhadolnik pozna pozitivne primere preprečevanja ali lajšanja zdravstvenih težav pri osebah s cerebralno paralizo s konopljino smolo. "Konoplja je ena od naravnih rastlin, ki jo je človeštvo verjetno uporabljalo že tisoče let. V zadnjih sto letih, se je konopljo vse preveč kriminaliziralo."

Meni, da bi s podporo in vedenjem medicinske stroke morali postati malo bolj odprti in poskusiti kaj več. "V tej prvi fazi ocenjujemo določen napredek in zmanjšanje težav pri epilepsiji, moramo pa še preveriti, kaj je dejansko pripeljalo do izboljšanja." Taja sicer lahko doži tudi do 10 epileptičnih napadov na noč.

Beg pred frajtonarco

Hčerko sprošča glasba, a ne vsaka. "Narodno-zabavna glasba se pri nas nikoli ne vrti, ker ji harmonika očitno povzroča neko nelagodje. Zaradi tega bežimo iz vseh prireditev, kjer je harmonika."

Vrtičkarstvo invalidskih organizacij

Suhadolnik je kritičen do delovanja invalidskih organizacij. "Splošno NSIOS ostaja taka organizacija, kot je bila, in na žalost demokratične spremembe še niso zaživele v tem združenju."

Med invalidskimi organizacijami je še zmerj močno prisotno vrtičkarstvo. Zveza Sonček je že leta 2006 predlagala skupno organizacijo gibalno oviranih oseb. "Pri tem nismo naleteli na posluh ostalih invalidskih organizacij, ker vsaka mora imeti svoje kombije, svoje šoferje, svoje relacije, čeprav je za premagovanje razdalij in doseganje splošne mobilnosti popolnoma nepomembno, s kakšno diagnozo se oseba na invalidskem vozičku pelje v kombiju, če javnega prevoza ni."

Ujetniki institucionalnega sistema

V Sončku ima uporabnik možnost soodločanja o načinu izvajanja, svojih potrebah in načinu življenja. "Obstoječi socialni sistem je oklep, ki nam onemogoča zagotavljanje več možnosti, več svobode, več pravic osebam, ki bi želele živeti v skupnosti. Seveda smo zagovorniki deinstitucionalizacije, ker vsakdo lahko živi v skupnosti. Ni nobene potrebe, da otroci gredo v zavode, ker v zavodih imajo terapije, v domačem okolju pa jih nimajo. Treba je narediti spremembe v domačem okolju. Tudi za odrasle ni nobene potrebe, da gredo v institucije in zavode."

V zavodih lahko na račun varnosti trpita svoboda in dostojanstvo. "Popolne varnosti ni in je ne bo." Hčerka se je enkrat poškodovala pri tem, ko mu je pomagala polagati ploščice. "Na urgenci so nas čudno gledali, kako je lahko oseba na invalidskem vozičku padla na grablje. Pojasnili smo, da pri nas hčerka ne leži v postelji, ni zavita v vato, ampak je vključena v vsakodnevne običajne aktivnosti, pri katerih pa lahko pride tudi do poškodb."

KPK bi morala spremljati dejanja, ki ne koristijo razvoju družbe

Preden je postal direktor zveze Sonček, je bil Suhadolnik zaposlen na Komisiji za preprečevaje korupcije. Ugotavlja, da je komisija danes bistveno manj prisotna v javnosti. Morala bi se bolj angažirati in se opredeljevazi o določenih dejanjih, kjer včasih izostanejo nosilci javnih funkcij. "Na določena ravnanja nestrpnosti, netolerantnosti, zavajanja nihče ne odreagira. To zanesljivo ni dobro, na tak način se jih tolerira."

Področje prostitucije bi se moralo še bolje urediti

Kot vodja oddelka za kriminalne združbe na generalni policijski upravi si je prizadeval za dekriminalizacijo prostitucije. "Osebe, ki so se vdajale prostituciji in bile žrtve trgovine z ljudmi, smo v naših policijskih postopkih včasih dejansko obravnavali na podoben način kot so to počeli zvodniki. Namesto, da bi jim ponudili varno zavetje, smo jih namestili v cener za tujce. In kaj lahko pričakujemo od žrtve, ki je že tako ranjena, če z njo ravnamo na podoben način. Res, da ne s tepežem, prisiljevanjem, ustrahovanjem, ampak že naša osnovna zunanja ravnanja niso bila ravnanja varnega zavetja in nudenja pomoči."

Ukrepi na meji so necivilizirani

Suhadolnik je na GPU pokrival tudi nelegalne prehode državne meje. Do ukrepov, ki jih videvamo na meji danes, je zelo kritičen. "Ukrepi na naši meji so necivilizirani, neprimerni in nedostojni za današnji čas. Postavljanje rezilnih ograj je po mojem mnenju nedopustno. Seveda je potrebno ukrepanje policije zaradi splošne varnosti in preprečevanja organiziranega kriminala, ki izkoristi njihovo stisko in v tem vidi zaslužek. Obenem pa se marsikdaj izpostavlja državljane drugih držav, revnih držav tudi  v življenjsko nevarnost. Poslušali smo o utopitvah v Sredozemskem morju, zdaj imamo utopitve na naši meji.«

Logika žice je povezana z logiko institucij

Slovenija je ena najbolj institucionaliziranih držav v EU, institucionalna kultura je  še zelo prisotna. Sončkovi centri so odprti in brez ograj. "Ko bomo zaprli insititucije, tudi ograje in žice ne bodo več potrebne."


05.02.2017

Luka Dončič

Slovenija ima številne športnike, ki tudi v tujini uživajo zvezdniški status. Mednje se počasi prebija tudi Luka Dončić, nadarjeni 17-letni košarkar, ki se je že izdatno uveljavil v najmočnejši evropski konkurenci – v Evroligi. Luka Dončić je bil že dvakrat najboljši košarkar kroga v Evroligi, poleg tega pa tudi so ga tudi izglasovali za najboljšega mladega košarkarja v Evroligi. Želje po intervjuju z najbolj nadarjenim mladim košarkarjem v Evropi dežujejo z vseh strani, prednost pa so pred španskimi in ostalimi novinarji tokrat dobili slovenski. V Madridu sta priložnost za intervju z Luko Dončićem dobila Radio in Televizija Slovenija. Za Val 202 se je s košarkarjem Reala pogovarjal Franci Pavšer.


29.01.2017

Špela Videčnik in Rok Oman

Špela Videčnik in Rok Oman, arhitekta, ki sta (med ostalimi projekti) skupaj s študenti iz Harvarda naredila načrte za visokogorski bivak, ki stoji na vrhu Skute v Kamniških Alpah.


22.01.2017

Luka Lisjak Gabrijelčič

Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna kot je v resnici. V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. S pronicljivi mislimi se oglaša kot kolumnist in tviteraš. Z Luko Lisjakom Gabrijelčičem analiziramo aktualno dogajanje v Evropi in po svetu, begunsko tragedijo, ameriško demokracijo pod Trumpom, zaupanje v institucijo predsednika države pod Pahorjem … Pa tudi o domoljubju in o tem, zakaj se je vredno na pamet naučiti skoraj 80 kitic Prešernovega Krsta pri Savici. Z nedeljskim gostom se je pogovarjal Luka Hvalc.


15.01.2017

Samo M. Strelec

Nedeljski gost je Samo M. Strelec. Ptujčan, ki je bil v nekem obdobju tudi tesno povezan z Mariborom, službeno pa ga poti kličejo tudi čez mejo, tako severno kot južno. Ireni Kodrič Cizerl je povedal, da dejanje ni samo del predstave na odru, ampak tudi nekaj zelo pomembnega za premike v življenju. Morda vam pride prav pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub.


25.12.2016

Lojze Peterle

Najraje ima, če mu ljudje, ko ga vidijo na ulici, rečejo: “Živjo, Lojze!” Pravi, da se ni spremenil, da je ves čas na isti liniji. Prvi predsednik vlade Republike Slovenije, osamosvojitelj, evropski poslanec, človek, ki ima dva rojstna dneva.


18.12.2016

Dr. Andraž Stožer

Medicinsko fakulteto v Ljubljani je končal z rekordnim povprečjem 9,93, a ni perfekcionist: škoda mu je bilo časa, da bi še enkrat opravljal dva izpita, pri katerih sta se mu izmaknili najvišji oceni. Presenetil je tudi s hitro vrnitvijo v Maribor. Tam je sprejel izziv na novi medicinski fakulteti ob Dravi, na kateri je pri 34 letih zdaj že predstojnik inštituta za fiziologijo. Skupaj s kolegi so na dobri poti, da ob pomoči poskusov na miših olajšajo težave sladkornim bolnikom, vseeno pa je skeptičen do uvedbe davka na sladke pijače. O slovenski znanosti in medicini, prevladi slabega nad dobrim in obratno, mariborskem pesimizmu in optimizmu, (osebni) filozofiji, času in o tem, zakaj se je vredno kakšno popoldne zapeljati v kino na Dunaj.


11.12.2016

Miran Ipavec

Miran Ipavec: ekonomist, a že lep čas predvsem popotnik, zaprisežen avtoštopar, ki ima v lasti številne avtoštoparske rekorde. Z dvignjenim palcem ima za seboj že 377 tisoč kilometrov in nešteto zgodb. Nekdanji župan Kanala ob Soči je nekatere zapisal v knjigi, drugim pa jim lahko sledimo v njegovem edinstvenem avtoštoparskem muzeju. Novinar: Boris Žgajnar


04.12.2016

Olga Rupnik Krže

V svoji 42-letni karieri dela z otroki in mladostniki je videla nešteto nepredstavljivih primerov zlorab in zanemarjanja otrok, toliko, da bi lahko obupala nad družbo in svetom, a ostaja trdno prepričana, da je lahko vsak otrok in mladostnik srečen in uspešen. FOTO: Bobo


27.11.2016

Branimir Brkljać

Branimir Brkljać, predavatelj, marketinški strokovnjak, ki na vprašanje, kaj sem jaz odgovarja: “izkušeni začetnik”. Tudi slogan “in to še ni vse” lahko dodamo v osebno izkaznico sogovornika, ki ga s Slovenijo povezujejo Kozmodisk in začetki tv prodaje. O novih načinih komuniciranja, novih oblikah dela, marketinških strategijah in politiki, kot resničnostnem šovu Branimir Brkljać v pogovoru z Natašo Zanuttini


20.11.2016

Dr. Dušan Keber

Na ljubljanski Medicinski fakulteti specializira interno medicino, postane najmlajši redni profesor, višji zdravstveni in znanstveni svetnik, ambasador RS v znanosti. Prevzame strokovno vodenje ljubljanskega Kliničnega centra, do leta 2004 je na čelu Ministrstva za zdravje, zdaj, predsednik Rdečega križa Slovenije. Glasen zagovornik zdravega življenja, prodoren kolumnist in intelektualec kritičnega uma. Foto: Bobo


13.11.2016

Vlado Kreslin

Kantavtor, pesnik in tudi zabavljač, že 25 let novembra opravlja vsaj šest poklicev. Spomin ga (še) ne pušča na cedilu. O Dylanu, znoju na odru, natakaricah, ki jih pogreša na koncertih v hramu kulture, jazzu v Beltincih in mehurčkih, v katerih živimo… Vlado Kreslin, Nedeljski gost Andreja Karolija.


06.11.2016

Amor Mašović

Sarajevski pravnik Amor Mašović vodi Inštitut za pogrešane ljudi v Bosni in Hercegovini, od konca vojne so skupaj s sodelavci odkrili številna množična grobišča, tudi srebreniške žrtve. O izkušnji vojne, množičnih pobojih, spravi in o vseh Hudih Jamah našega sveta, ki dokazujejo, da se resnica ne more in ne sme skrivati. Z Amorjem Mašovićem se je pogovarjal Luka Hvalc.


30.10.2016

dr. Matjaž Kmecl

Akademik dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar, književnik in politik ima na vrtu Prešerna in Trubarja. Koga in kaj pa ima v svojem srcu in v spominih?


23.10.2016

Andre Geim

Andre Geim – mož, ki je odkril grafen in žabe pripravil do letenja. Andre Geim je znanstvenik, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za odkritje grafena, revolucionarnega materiala, ki utegne korenito spremeniti svet 21-ega stoletja. Prav zato mu nekateri pravijo novi James Watt. A svet ga prej kot zaradi tega pozna po majhni zeleni žabi, ki jo je pred leti vrgel v magnetno polje in ki je – poletela!


16.10.2016

Branko Potočan

Branko Potočan, koreograf, režiser, plesalec, umetniški vodja in pedagog. Koliko rudnika je čutiti v plesu na evropskih in svetovnih gledaliških odrih, kako povezati folkloro, Plesni teater Ljubljana, skupino Fourklor in festival Rdeči revirji, pa tudi o pesmih in vrveh, ki ti pomagajo do zvezd in v brezno, Branko Potočan o gibu v besedi z Natašo Zanuttini


09.10.2016

Gregor Pečan

Gregor Pečan je od leta 2006 ravnatelj na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, od marca lani pa tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. Diplomiral je iz elektrotehnike, poučeval matematiko na vseh nivojih srednješolskega izobraževanja, zdaj pa vse moči usmerja predvsem k prepoznavnosti Združenja in izboljšanju statusa ravnateljev. Prisega na zdravo pamet, ki jo vse pogosteje pogreša predvsem pri politiki s tem pa seveda tudi v šolstvu.


02.10.2016

Darko Đurić

"Če je nekdo na vozičku in si upa iz hiše, zato še ni junak." Darko Đurić je športnik invalid in je najbolj neprizanesljiv prav do invalidov in športnikov. In do sebe. Rodil se je rodil brez nog in le z desno roko, a to ga ne ovira pri doseganju vrhunskih plavalnih rezultatov, potovanjih in vožnji avtomobila. Pravi šaljivec, športnik in študent. Ne nujno v tem vrstnem redu.


25.09.2016

Dr. Darja Hoenigman

Dr. Darja Hoenigman je antropologinja, ki že več kot desetletje preučuje jezike in navade prvobitnih plemen v Papui Novi Gvineji, otoški državi, veliki za 20 Slovenij, kjer govorijo več kot 840 jezikov. Tamkajšnji prebivalci so jo posvojili in jo po otoškem vodnem duhu krstili za “Kongotmay“, po njej pa je poimenovanih kar nekaj otrok na otoku. O življenju v džungli, v kateri preživi tudi do šest mesecev na leto, pa tudi o tem, s kakšno hitrostjo izginja jezikovna in s tem tudi kulturna pestrost na svetu, se je z njo pogovarjala Maja Ratej.


18.09.2016

Dušan Milavec

Dušan Milavec, dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo.


11.09.2016

Srećko Horvat

Kar je Slavoj Žižek za Slovenijo in svet, je Srećko Horvat za svet in Hrvaško. Karizmatični filozof in vznemirljiv glas mlade generacije. Politično aktiven svetovljan brez stalnega naslova, ki se jasno opredeljuje do dogajanja po svetu. Od ameriških volitev do begunske tragedije. Ustanovitelj zagrebškega Subverzivnega festivala zdaj skupaj z Janisom Varufakisom in ob nasvetih Juliana Assanga gradi novo evropsko levico. V staro Evropo Srećko Horvat ne verjame več. Filozof Srećko Horvat v pogovoru z Luko Hvalcem za Val 202 tudi o tem, zakaj je za hišnega ljubljenčka bolje imeti mačko kot psa.


Stran 19 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov