Nedeljski gost Iztok Suhadolnik je direktor zveze Sonček, ki je prej delal v KPK in na policiji

Hčerka Taja ima najtežjo obliko cerebralne paralize. Komunicira s prikimavanjem in odkimavanjem. "Komunikacija je vedno dvostranski odnos, ki je uspešen, če je prilagojen zmožnostim tistega, ki komunicira na drugačen način."

"Včasih so arhitektonske ovire prikladen izgovor za to, kako nekoga izključiti."

Taje konec 90-ih ni sprejela niti šola s prilagojenim programom. "S tem je bila kršena pravica do obveznega šolstva, ker je bila lahko vključena samo v dnevni center socialno varstvenega zavoda, ki ni pripomogel k razvoju njenih sposobnosti."

Taja je jasno izkazovala svoje nezadovoljstvo in odnos do tega, kako se jo tam obravnava. "Njenega nestrinjanja in nezadovoljstva niso prepoznali in vzeli resno. Z metanjem mizice z invalidskega vozička je, kljub svojim manjšim zmožnostim, uspela vzbuditi pozornost zaposlenih, ki pa so v tem prej videli moteči element, kot pa da je treba kaj spremeniti pri svojem delu."

Suhadolnik nasprotuje segregaciji in izključevanju ter je zagovornik ene šole za vse. "Ni malo primerov, ko imajo danes odrasle osebe z invalidnostjo tudi težave z duševnem zdravju, ki so jih prinesle iz svojega otroštva, iz institucionalnih oblik vzgoje in izobraževanja."

Otroci sprejemajo brez vrednostnih predznakov. "Vidijo razlike, ampak jih sprejmejo kot dejtvo, tako kot je."

Pomoč s konopljo

Suhadolnik pozna pozitivne primere preprečevanja ali lajšanja zdravstvenih težav pri osebah s cerebralno paralizo s konopljino smolo. "Konoplja je ena od naravnih rastlin, ki jo je človeštvo verjetno uporabljalo že tisoče let. V zadnjih sto letih, se je konopljo vse preveč kriminaliziralo."

Meni, da bi s podporo in vedenjem medicinske stroke morali postati malo bolj odprti in poskusiti kaj več. "V tej prvi fazi ocenjujemo določen napredek in zmanjšanje težav pri epilepsiji, moramo pa še preveriti, kaj je dejansko pripeljalo do izboljšanja." Taja sicer lahko doži tudi do 10 epileptičnih napadov na noč.

Beg pred frajtonarco

Hčerko sprošča glasba, a ne vsaka. "Narodno-zabavna glasba se pri nas nikoli ne vrti, ker ji harmonika očitno povzroča neko nelagodje. Zaradi tega bežimo iz vseh prireditev, kjer je harmonika."

Vrtičkarstvo invalidskih organizacij

Suhadolnik je kritičen do delovanja invalidskih organizacij. "Splošno NSIOS ostaja taka organizacija, kot je bila, in na žalost demokratične spremembe še niso zaživele v tem združenju."

Med invalidskimi organizacijami je še zmerj močno prisotno vrtičkarstvo. Zveza Sonček je že leta 2006 predlagala skupno organizacijo gibalno oviranih oseb. "Pri tem nismo naleteli na posluh ostalih invalidskih organizacij, ker vsaka mora imeti svoje kombije, svoje šoferje, svoje relacije, čeprav je za premagovanje razdalij in doseganje splošne mobilnosti popolnoma nepomembno, s kakšno diagnozo se oseba na invalidskem vozičku pelje v kombiju, če javnega prevoza ni."

Ujetniki institucionalnega sistema

V Sončku ima uporabnik možnost soodločanja o načinu izvajanja, svojih potrebah in načinu življenja. "Obstoječi socialni sistem je oklep, ki nam onemogoča zagotavljanje več možnosti, več svobode, več pravic osebam, ki bi želele živeti v skupnosti. Seveda smo zagovorniki deinstitucionalizacije, ker vsakdo lahko živi v skupnosti. Ni nobene potrebe, da otroci gredo v zavode, ker v zavodih imajo terapije, v domačem okolju pa jih nimajo. Treba je narediti spremembe v domačem okolju. Tudi za odrasle ni nobene potrebe, da gredo v institucije in zavode."

V zavodih lahko na račun varnosti trpita svoboda in dostojanstvo. "Popolne varnosti ni in je ne bo." Hčerka se je enkrat poškodovala pri tem, ko mu je pomagala polagati ploščice. "Na urgenci so nas čudno gledali, kako je lahko oseba na invalidskem vozičku padla na grablje. Pojasnili smo, da pri nas hčerka ne leži v postelji, ni zavita v vato, ampak je vključena v vsakodnevne običajne aktivnosti, pri katerih pa lahko pride tudi do poškodb."

KPK bi morala spremljati dejanja, ki ne koristijo razvoju družbe

Preden je postal direktor zveze Sonček, je bil Suhadolnik zaposlen na Komisiji za preprečevaje korupcije. Ugotavlja, da je komisija danes bistveno manj prisotna v javnosti. Morala bi se bolj angažirati in se opredeljevazi o določenih dejanjih, kjer včasih izostanejo nosilci javnih funkcij. "Na določena ravnanja nestrpnosti, netolerantnosti, zavajanja nihče ne odreagira. To zanesljivo ni dobro, na tak način se jih tolerira."

Področje prostitucije bi se moralo še bolje urediti

Kot vodja oddelka za kriminalne združbe na generalni policijski upravi si je prizadeval za dekriminalizacijo prostitucije. "Osebe, ki so se vdajale prostituciji in bile žrtve trgovine z ljudmi, smo v naših policijskih postopkih včasih dejansko obravnavali na podoben način kot so to počeli zvodniki. Namesto, da bi jim ponudili varno zavetje, smo jih namestili v cener za tujce. In kaj lahko pričakujemo od žrtve, ki je že tako ranjena, če z njo ravnamo na podoben način. Res, da ne s tepežem, prisiljevanjem, ustrahovanjem, ampak že naša osnovna zunanja ravnanja niso bila ravnanja varnega zavetja in nudenja pomoči."

Ukrepi na meji so necivilizirani

Suhadolnik je na GPU pokrival tudi nelegalne prehode državne meje. Do ukrepov, ki jih videvamo na meji danes, je zelo kritičen. "Ukrepi na naši meji so necivilizirani, neprimerni in nedostojni za današnji čas. Postavljanje rezilnih ograj je po mojem mnenju nedopustno. Seveda je potrebno ukrepanje policije zaradi splošne varnosti in preprečevanja organiziranega kriminala, ki izkoristi njihovo stisko in v tem vidi zaslužek. Obenem pa se marsikdaj izpostavlja državljane drugih držav, revnih držav tudi  v življenjsko nevarnost. Poslušali smo o utopitvah v Sredozemskem morju, zdaj imamo utopitve na naši meji.«

Logika žice je povezana z logiko institucij

Slovenija je ena najbolj institucionaliziranih držav v EU, institucionalna kultura je  še zelo prisotna. Sončkovi centri so odprti in brez ograj. "Ko bomo zaprli insititucije, tudi ograje in žice ne bodo več potrebne."