Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Iztok Suhadolnik

03.06.2018


Nedeljski gost Iztok Suhadolnik je direktor zveze Sonček, ki je prej delal v KPK in na policiji

Hčerka Taja ima najtežjo obliko cerebralne paralize. Komunicira s prikimavanjem in odkimavanjem. "Komunikacija je vedno dvostranski odnos, ki je uspešen, če je prilagojen zmožnostim tistega, ki komunicira na drugačen način."

"Včasih so arhitektonske ovire prikladen izgovor za to, kako nekoga izključiti."

Taje konec 90-ih ni sprejela niti šola s prilagojenim programom. "S tem je bila kršena pravica do obveznega šolstva, ker je bila lahko vključena samo v dnevni center socialno varstvenega zavoda, ki ni pripomogel k razvoju njenih sposobnosti."

Taja je jasno izkazovala svoje nezadovoljstvo in odnos do tega, kako se jo tam obravnava. "Njenega nestrinjanja in nezadovoljstva niso prepoznali in vzeli resno. Z metanjem mizice z invalidskega vozička je, kljub svojim manjšim zmožnostim, uspela vzbuditi pozornost zaposlenih, ki pa so v tem prej videli moteči element, kot pa da je treba kaj spremeniti pri svojem delu."

Suhadolnik nasprotuje segregaciji in izključevanju ter je zagovornik ene šole za vse. "Ni malo primerov, ko imajo danes odrasle osebe z invalidnostjo tudi težave z duševnem zdravju, ki so jih prinesle iz svojega otroštva, iz institucionalnih oblik vzgoje in izobraževanja."

Otroci sprejemajo brez vrednostnih predznakov. "Vidijo razlike, ampak jih sprejmejo kot dejtvo, tako kot je."

Pomoč s konopljo

Suhadolnik pozna pozitivne primere preprečevanja ali lajšanja zdravstvenih težav pri osebah s cerebralno paralizo s konopljino smolo. "Konoplja je ena od naravnih rastlin, ki jo je človeštvo verjetno uporabljalo že tisoče let. V zadnjih sto letih, se je konopljo vse preveč kriminaliziralo."

Meni, da bi s podporo in vedenjem medicinske stroke morali postati malo bolj odprti in poskusiti kaj več. "V tej prvi fazi ocenjujemo določen napredek in zmanjšanje težav pri epilepsiji, moramo pa še preveriti, kaj je dejansko pripeljalo do izboljšanja." Taja sicer lahko doži tudi do 10 epileptičnih napadov na noč.

Beg pred frajtonarco

Hčerko sprošča glasba, a ne vsaka. "Narodno-zabavna glasba se pri nas nikoli ne vrti, ker ji harmonika očitno povzroča neko nelagodje. Zaradi tega bežimo iz vseh prireditev, kjer je harmonika."

Vrtičkarstvo invalidskih organizacij

Suhadolnik je kritičen do delovanja invalidskih organizacij. "Splošno NSIOS ostaja taka organizacija, kot je bila, in na žalost demokratične spremembe še niso zaživele v tem združenju."

Med invalidskimi organizacijami je še zmerj močno prisotno vrtičkarstvo. Zveza Sonček je že leta 2006 predlagala skupno organizacijo gibalno oviranih oseb. "Pri tem nismo naleteli na posluh ostalih invalidskih organizacij, ker vsaka mora imeti svoje kombije, svoje šoferje, svoje relacije, čeprav je za premagovanje razdalij in doseganje splošne mobilnosti popolnoma nepomembno, s kakšno diagnozo se oseba na invalidskem vozičku pelje v kombiju, če javnega prevoza ni."

Ujetniki institucionalnega sistema

V Sončku ima uporabnik možnost soodločanja o načinu izvajanja, svojih potrebah in načinu življenja. "Obstoječi socialni sistem je oklep, ki nam onemogoča zagotavljanje več možnosti, več svobode, več pravic osebam, ki bi želele živeti v skupnosti. Seveda smo zagovorniki deinstitucionalizacije, ker vsakdo lahko živi v skupnosti. Ni nobene potrebe, da otroci gredo v zavode, ker v zavodih imajo terapije, v domačem okolju pa jih nimajo. Treba je narediti spremembe v domačem okolju. Tudi za odrasle ni nobene potrebe, da gredo v institucije in zavode."

V zavodih lahko na račun varnosti trpita svoboda in dostojanstvo. "Popolne varnosti ni in je ne bo." Hčerka se je enkrat poškodovala pri tem, ko mu je pomagala polagati ploščice. "Na urgenci so nas čudno gledali, kako je lahko oseba na invalidskem vozičku padla na grablje. Pojasnili smo, da pri nas hčerka ne leži v postelji, ni zavita v vato, ampak je vključena v vsakodnevne običajne aktivnosti, pri katerih pa lahko pride tudi do poškodb."

KPK bi morala spremljati dejanja, ki ne koristijo razvoju družbe

Preden je postal direktor zveze Sonček, je bil Suhadolnik zaposlen na Komisiji za preprečevaje korupcije. Ugotavlja, da je komisija danes bistveno manj prisotna v javnosti. Morala bi se bolj angažirati in se opredeljevazi o določenih dejanjih, kjer včasih izostanejo nosilci javnih funkcij. "Na določena ravnanja nestrpnosti, netolerantnosti, zavajanja nihče ne odreagira. To zanesljivo ni dobro, na tak način se jih tolerira."

Področje prostitucije bi se moralo še bolje urediti

Kot vodja oddelka za kriminalne združbe na generalni policijski upravi si je prizadeval za dekriminalizacijo prostitucije. "Osebe, ki so se vdajale prostituciji in bile žrtve trgovine z ljudmi, smo v naših policijskih postopkih včasih dejansko obravnavali na podoben način kot so to počeli zvodniki. Namesto, da bi jim ponudili varno zavetje, smo jih namestili v cener za tujce. In kaj lahko pričakujemo od žrtve, ki je že tako ranjena, če z njo ravnamo na podoben način. Res, da ne s tepežem, prisiljevanjem, ustrahovanjem, ampak že naša osnovna zunanja ravnanja niso bila ravnanja varnega zavetja in nudenja pomoči."

Ukrepi na meji so necivilizirani

Suhadolnik je na GPU pokrival tudi nelegalne prehode državne meje. Do ukrepov, ki jih videvamo na meji danes, je zelo kritičen. "Ukrepi na naši meji so necivilizirani, neprimerni in nedostojni za današnji čas. Postavljanje rezilnih ograj je po mojem mnenju nedopustno. Seveda je potrebno ukrepanje policije zaradi splošne varnosti in preprečevanja organiziranega kriminala, ki izkoristi njihovo stisko in v tem vidi zaslužek. Obenem pa se marsikdaj izpostavlja državljane drugih držav, revnih držav tudi  v življenjsko nevarnost. Poslušali smo o utopitvah v Sredozemskem morju, zdaj imamo utopitve na naši meji.«

Logika žice je povezana z logiko institucij

Slovenija je ena najbolj institucionaliziranih držav v EU, institucionalna kultura je  še zelo prisotna. Sončkovi centri so odprti in brez ograj. "Ko bomo zaprli insititucije, tudi ograje in žice ne bodo več potrebne."


Nedeljski gost

858 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Iztok Suhadolnik

03.06.2018


Nedeljski gost Iztok Suhadolnik je direktor zveze Sonček, ki je prej delal v KPK in na policiji

Hčerka Taja ima najtežjo obliko cerebralne paralize. Komunicira s prikimavanjem in odkimavanjem. "Komunikacija je vedno dvostranski odnos, ki je uspešen, če je prilagojen zmožnostim tistega, ki komunicira na drugačen način."

"Včasih so arhitektonske ovire prikladen izgovor za to, kako nekoga izključiti."

Taje konec 90-ih ni sprejela niti šola s prilagojenim programom. "S tem je bila kršena pravica do obveznega šolstva, ker je bila lahko vključena samo v dnevni center socialno varstvenega zavoda, ki ni pripomogel k razvoju njenih sposobnosti."

Taja je jasno izkazovala svoje nezadovoljstvo in odnos do tega, kako se jo tam obravnava. "Njenega nestrinjanja in nezadovoljstva niso prepoznali in vzeli resno. Z metanjem mizice z invalidskega vozička je, kljub svojim manjšim zmožnostim, uspela vzbuditi pozornost zaposlenih, ki pa so v tem prej videli moteči element, kot pa da je treba kaj spremeniti pri svojem delu."

Suhadolnik nasprotuje segregaciji in izključevanju ter je zagovornik ene šole za vse. "Ni malo primerov, ko imajo danes odrasle osebe z invalidnostjo tudi težave z duševnem zdravju, ki so jih prinesle iz svojega otroštva, iz institucionalnih oblik vzgoje in izobraževanja."

Otroci sprejemajo brez vrednostnih predznakov. "Vidijo razlike, ampak jih sprejmejo kot dejtvo, tako kot je."

Pomoč s konopljo

Suhadolnik pozna pozitivne primere preprečevanja ali lajšanja zdravstvenih težav pri osebah s cerebralno paralizo s konopljino smolo. "Konoplja je ena od naravnih rastlin, ki jo je človeštvo verjetno uporabljalo že tisoče let. V zadnjih sto letih, se je konopljo vse preveč kriminaliziralo."

Meni, da bi s podporo in vedenjem medicinske stroke morali postati malo bolj odprti in poskusiti kaj več. "V tej prvi fazi ocenjujemo določen napredek in zmanjšanje težav pri epilepsiji, moramo pa še preveriti, kaj je dejansko pripeljalo do izboljšanja." Taja sicer lahko doži tudi do 10 epileptičnih napadov na noč.

Beg pred frajtonarco

Hčerko sprošča glasba, a ne vsaka. "Narodno-zabavna glasba se pri nas nikoli ne vrti, ker ji harmonika očitno povzroča neko nelagodje. Zaradi tega bežimo iz vseh prireditev, kjer je harmonika."

Vrtičkarstvo invalidskih organizacij

Suhadolnik je kritičen do delovanja invalidskih organizacij. "Splošno NSIOS ostaja taka organizacija, kot je bila, in na žalost demokratične spremembe še niso zaživele v tem združenju."

Med invalidskimi organizacijami je še zmerj močno prisotno vrtičkarstvo. Zveza Sonček je že leta 2006 predlagala skupno organizacijo gibalno oviranih oseb. "Pri tem nismo naleteli na posluh ostalih invalidskih organizacij, ker vsaka mora imeti svoje kombije, svoje šoferje, svoje relacije, čeprav je za premagovanje razdalij in doseganje splošne mobilnosti popolnoma nepomembno, s kakšno diagnozo se oseba na invalidskem vozičku pelje v kombiju, če javnega prevoza ni."

Ujetniki institucionalnega sistema

V Sončku ima uporabnik možnost soodločanja o načinu izvajanja, svojih potrebah in načinu življenja. "Obstoječi socialni sistem je oklep, ki nam onemogoča zagotavljanje več možnosti, več svobode, več pravic osebam, ki bi želele živeti v skupnosti. Seveda smo zagovorniki deinstitucionalizacije, ker vsakdo lahko živi v skupnosti. Ni nobene potrebe, da otroci gredo v zavode, ker v zavodih imajo terapije, v domačem okolju pa jih nimajo. Treba je narediti spremembe v domačem okolju. Tudi za odrasle ni nobene potrebe, da gredo v institucije in zavode."

V zavodih lahko na račun varnosti trpita svoboda in dostojanstvo. "Popolne varnosti ni in je ne bo." Hčerka se je enkrat poškodovala pri tem, ko mu je pomagala polagati ploščice. "Na urgenci so nas čudno gledali, kako je lahko oseba na invalidskem vozičku padla na grablje. Pojasnili smo, da pri nas hčerka ne leži v postelji, ni zavita v vato, ampak je vključena v vsakodnevne običajne aktivnosti, pri katerih pa lahko pride tudi do poškodb."

KPK bi morala spremljati dejanja, ki ne koristijo razvoju družbe

Preden je postal direktor zveze Sonček, je bil Suhadolnik zaposlen na Komisiji za preprečevaje korupcije. Ugotavlja, da je komisija danes bistveno manj prisotna v javnosti. Morala bi se bolj angažirati in se opredeljevazi o določenih dejanjih, kjer včasih izostanejo nosilci javnih funkcij. "Na določena ravnanja nestrpnosti, netolerantnosti, zavajanja nihče ne odreagira. To zanesljivo ni dobro, na tak način se jih tolerira."

Področje prostitucije bi se moralo še bolje urediti

Kot vodja oddelka za kriminalne združbe na generalni policijski upravi si je prizadeval za dekriminalizacijo prostitucije. "Osebe, ki so se vdajale prostituciji in bile žrtve trgovine z ljudmi, smo v naših policijskih postopkih včasih dejansko obravnavali na podoben način kot so to počeli zvodniki. Namesto, da bi jim ponudili varno zavetje, smo jih namestili v cener za tujce. In kaj lahko pričakujemo od žrtve, ki je že tako ranjena, če z njo ravnamo na podoben način. Res, da ne s tepežem, prisiljevanjem, ustrahovanjem, ampak že naša osnovna zunanja ravnanja niso bila ravnanja varnega zavetja in nudenja pomoči."

Ukrepi na meji so necivilizirani

Suhadolnik je na GPU pokrival tudi nelegalne prehode državne meje. Do ukrepov, ki jih videvamo na meji danes, je zelo kritičen. "Ukrepi na naši meji so necivilizirani, neprimerni in nedostojni za današnji čas. Postavljanje rezilnih ograj je po mojem mnenju nedopustno. Seveda je potrebno ukrepanje policije zaradi splošne varnosti in preprečevanja organiziranega kriminala, ki izkoristi njihovo stisko in v tem vidi zaslužek. Obenem pa se marsikdaj izpostavlja državljane drugih držav, revnih držav tudi  v življenjsko nevarnost. Poslušali smo o utopitvah v Sredozemskem morju, zdaj imamo utopitve na naši meji.«

Logika žice je povezana z logiko institucij

Slovenija je ena najbolj institucionaliziranih držav v EU, institucionalna kultura je  še zelo prisotna. Sončkovi centri so odprti in brez ograj. "Ko bomo zaprli insititucije, tudi ograje in žice ne bodo več potrebne."


08.11.2015

Drago Pilsel

Drago Pilsel je novinar in teolog. Rojen hrvaškim emigrantom v Argentini je bil vzgajan v ustaškem duhu, a je po vrnitvi v domovino svojih staršev postal zagrizen protifašist. Je priznan publicist, soustanovitelj hrvaškega Helsinškega monitorja, svetovalec nekdanjega hrvaškega predsednika Iva Josipovića, zdaj vodi spletni portal autograf.hr. Pilsel je kritičen do politike vseh vrst, je pronicljiv analitik dogajanja v balkanski regiji in odličen poznavalec Rimskokatoliške cerkve. Nekaj časa je pripadal redu frančiškanov, njegov ravnatelj pa je bil prav zdajšnji papež, saj so si frančiškani samostan delili z jezuiti. Drago Pilsel o svoji poti od ustaša do antifašista, od frančiškana do aktivista, od novinarja do skoraj politika.


01.11.2015

Mateja Lopuh

Njen delovnik se v resnici nikoli ne konča, pa tudi, ko ni v službi, jo bolniki lahko pokličejo. Kadarkoli, 24 ur na dan in nepogrešljiv del njenih oblačil je žep za telefon. Mateja Lopuh vodi center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo Splošne bolnišnice Jesenice. Paliativa res pomeni aktivno in celostno obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo, bistvo te pa je tudi iznajdljivost in to, da si ljudje med seboj še vedno znamo pomagati. In te principe Mateja Lopuh iz paliative prenaša tudi na druga področja v življenju. Včasih jo kdo vpraša, ali obstaja še kaka druga stvar, ki jo zanima poleg razvoja paliativne oskrbe v Slovenije. In jo. V vseh teh letih dela z bolniki se je naučila od dela odklopiti, drugače ne gre. Rada ima jezike, njena strast so knjige in je navdušena kolesarka, še iz prejšnjega življenja, pravi, ko je še imela čas. A še vedno ima načrte in na to, da človek ne sme imeti preveč neizpolnjenih želja, jo večkrat opozorijo tudi njeni bolniki.


25.10.2015

Marko Milič

Košarkar Marko Milič je pri 38-ih letih končal kariero, v kateri je igral v 13-ih klubih od Amerike do Kuvajta, mimogrede pa postal še prvi Slovenec, ki je nastopil v NBA ligi. Navduševal je z atraktivno igro, bil ljubljenec občinstva, v garderobi skrbel za zabavo, pred mikrofonom zgovoren. V Olimpijo se je večkrat vrnil, v slovenski reprezentanci je želja po kolajni ostala neizpolnjena.


18.10.2015

Prof. dr. Dragan Petrovec

Solidno poučeni vedo, da je penologija veda o kazenskih sankcijah, hčer kriminologije in vnučka prava. Z vsemi je povezan dr. Dragan Petrovec, ki za razliko od mnogih naših intelektualcev noče lagodno držati jezika za zobmi, ampak vse sproti pojavljajoče se nepravilnosti v slovenski družbi neprizanesljivo in na mah ošvrkne s kritičnim osebnim pogledom..


11.10.2015

Alen Steržaj

Alen Steržaj je basist in kreativni vodja skupine Big Foot Mama, prvih slovenskih rokerjev, ki jim je uspelo razprodati Stožice. Je tudi glasbeni novinar, zelo dober poznavalec scene ter velik navdušenec nad potovanji. Predvsem v neznano, kjer najraje odkriva zgodbe malega človeka.


04.10.2015

Gregor Preac

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


27.09.2015

Nedeljski gost: Blaž Peršin

Odtise Blaža Peršina, direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki jih pušča v slovenskem kulturnem prostoru, težko spregledamo. Čeprav je pravnik, je z inovativnimi praksami spremenil podobo nekaterih kulturnih ustanov. Prepričan je, da so bili v obdobju, ko še ni bilo interneta in Facebooka, pogovori tista komunikacija, ki je izpostavljala človeka in mu dajala odgovore na vprašanja: zakaj in kako živi v nekem okolju. Se je zato zapisal umetnosti, ker je bil njihov dom vedno odprt za umetnike, ki so obiskovali očeta slikarja, igralce?


20.09.2015

Brane Gruban

Brane Gruban nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetji vodile ženske. Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.


13.09.2015

ROLF DIETER HEUER

Naš tokratni Nedeljski gost je Nemec, generalni direktor Evropske organizacije za jedrske raziskave Rolf-Dieter Heuer. To je tisti, ki je svetu leta 2012 oznanil, da so v Cernu odkrili težko pričakovani Higgsov bozon, delec, ki bi utegnil vplivati na to, da se bo naše dojemanje vesolja močno spremenilo. 67-letni fizik, ki prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in ki se na račun znanosti ne šali, je tudi velik navdušenec nad nogometom.


06.09.2015

Rudi Tavčar

Študent psihologije, po diplomi menedžmenta, je dobršen del svoje poti preživel v gospodarstvu. Nato se je posvetil gradnji odnosov: ustanovil je Pogajalsko akademijo, Društvo mediatorjev, skupaj z ženo Zavod Mirabi in Društvo za Imago terapijo Slovenije. Nedeljski gost Danile Hradil Kuplen je bil Rudi Tavčar.


30.08.2015

Vojko Volk

Vojko Volk velja za ljudskega in terenskega diplomata. Na svojih misijah je obredel tudi najbolj odročne kraje Kosova, Italije in Hrvaške, v katedrali prižigal sveče, s premieri jedel pice in s kravato kot kitarist zaigral v bendu. Obdobje njegovega mandata v Zagrebu je najbolj zaznamoval arbitražni sporazum, zapečaten s prisluškovalno afero. Z Vojkom Volkom, ki velja za diplomata brez dlake na jeziku in deluje tudi kot pronicljiv publicist, smo se pogovarjali tik pred iztekom njegove veleposlaniške funkcije na Hrvaškem.


01.08.2015

Meta Krese in Arne Hodalič

Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …


26.07.2015

Primož Premzl

Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.


21.07.2015

Rok Kofol

Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.


19.07.2015

Popotnik Rok Kofol

Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.


10.07.2015

Marcel Štefančič

Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.


05.07.2015

Ana Vovk Korže

Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...


28.06.2015

Vlatko Stefanovski

V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


Stran 22 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov