Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nedeljski gost Iztok Suhadolnik je direktor zveze Sonček, ki je prej delal v KPK in na policiji
Hčerka Taja ima najtežjo obliko cerebralne paralize. Komunicira s prikimavanjem in odkimavanjem. "Komunikacija je vedno dvostranski odnos, ki je uspešen, če je prilagojen zmožnostim tistega, ki komunicira na drugačen način."
"Včasih so arhitektonske ovire prikladen izgovor za to, kako nekoga izključiti."
Taje konec 90-ih ni sprejela niti šola s prilagojenim programom. "S tem je bila kršena pravica do obveznega šolstva, ker je bila lahko vključena samo v dnevni center socialno varstvenega zavoda, ki ni pripomogel k razvoju njenih sposobnosti."
Taja je jasno izkazovala svoje nezadovoljstvo in odnos do tega, kako se jo tam obravnava. "Njenega nestrinjanja in nezadovoljstva niso prepoznali in vzeli resno. Z metanjem mizice z invalidskega vozička je, kljub svojim manjšim zmožnostim, uspela vzbuditi pozornost zaposlenih, ki pa so v tem prej videli moteči element, kot pa da je treba kaj spremeniti pri svojem delu."
Suhadolnik nasprotuje segregaciji in izključevanju ter je zagovornik ene šole za vse. "Ni malo primerov, ko imajo danes odrasle osebe z invalidnostjo tudi težave z duševnem zdravju, ki so jih prinesle iz svojega otroštva, iz institucionalnih oblik vzgoje in izobraževanja."
Otroci sprejemajo brez vrednostnih predznakov. "Vidijo razlike, ampak jih sprejmejo kot dejtvo, tako kot je."
Pomoč s konopljo
Suhadolnik pozna pozitivne primere preprečevanja ali lajšanja zdravstvenih težav pri osebah s cerebralno paralizo s konopljino smolo. "Konoplja je ena od naravnih rastlin, ki jo je človeštvo verjetno uporabljalo že tisoče let. V zadnjih sto letih, se je konopljo vse preveč kriminaliziralo."
Meni, da bi s podporo in vedenjem medicinske stroke morali postati malo bolj odprti in poskusiti kaj več. "V tej prvi fazi ocenjujemo določen napredek in zmanjšanje težav pri epilepsiji, moramo pa še preveriti, kaj je dejansko pripeljalo do izboljšanja." Taja sicer lahko doži tudi do 10 epileptičnih napadov na noč.
Beg pred frajtonarco
Hčerko sprošča glasba, a ne vsaka. "Narodno-zabavna glasba se pri nas nikoli ne vrti, ker ji harmonika očitno povzroča neko nelagodje. Zaradi tega bežimo iz vseh prireditev, kjer je harmonika."
Vrtičkarstvo invalidskih organizacij
Suhadolnik je kritičen do delovanja invalidskih organizacij. "Splošno NSIOS ostaja taka organizacija, kot je bila, in na žalost demokratične spremembe še niso zaživele v tem združenju."
Med invalidskimi organizacijami je še zmerj močno prisotno vrtičkarstvo. Zveza Sonček je že leta 2006 predlagala skupno organizacijo gibalno oviranih oseb. "Pri tem nismo naleteli na posluh ostalih invalidskih organizacij, ker vsaka mora imeti svoje kombije, svoje šoferje, svoje relacije, čeprav je za premagovanje razdalij in doseganje splošne mobilnosti popolnoma nepomembno, s kakšno diagnozo se oseba na invalidskem vozičku pelje v kombiju, če javnega prevoza ni."
Ujetniki institucionalnega sistema
V Sončku ima uporabnik možnost soodločanja o načinu izvajanja, svojih potrebah in načinu življenja. "Obstoječi socialni sistem je oklep, ki nam onemogoča zagotavljanje več možnosti, več svobode, več pravic osebam, ki bi želele živeti v skupnosti. Seveda smo zagovorniki deinstitucionalizacije, ker vsakdo lahko živi v skupnosti. Ni nobene potrebe, da otroci gredo v zavode, ker v zavodih imajo terapije, v domačem okolju pa jih nimajo. Treba je narediti spremembe v domačem okolju. Tudi za odrasle ni nobene potrebe, da gredo v institucije in zavode."
V zavodih lahko na račun varnosti trpita svoboda in dostojanstvo. "Popolne varnosti ni in je ne bo." Hčerka se je enkrat poškodovala pri tem, ko mu je pomagala polagati ploščice. "Na urgenci so nas čudno gledali, kako je lahko oseba na invalidskem vozičku padla na grablje. Pojasnili smo, da pri nas hčerka ne leži v postelji, ni zavita v vato, ampak je vključena v vsakodnevne običajne aktivnosti, pri katerih pa lahko pride tudi do poškodb."
KPK bi morala spremljati dejanja, ki ne koristijo razvoju družbe
Preden je postal direktor zveze Sonček, je bil Suhadolnik zaposlen na Komisiji za preprečevaje korupcije. Ugotavlja, da je komisija danes bistveno manj prisotna v javnosti. Morala bi se bolj angažirati in se opredeljevazi o določenih dejanjih, kjer včasih izostanejo nosilci javnih funkcij. "Na določena ravnanja nestrpnosti, netolerantnosti, zavajanja nihče ne odreagira. To zanesljivo ni dobro, na tak način se jih tolerira."
Področje prostitucije bi se moralo še bolje urediti
Kot vodja oddelka za kriminalne združbe na generalni policijski upravi si je prizadeval za dekriminalizacijo prostitucije. "Osebe, ki so se vdajale prostituciji in bile žrtve trgovine z ljudmi, smo v naših policijskih postopkih včasih dejansko obravnavali na podoben način kot so to počeli zvodniki. Namesto, da bi jim ponudili varno zavetje, smo jih namestili v cener za tujce. In kaj lahko pričakujemo od žrtve, ki je že tako ranjena, če z njo ravnamo na podoben način. Res, da ne s tepežem, prisiljevanjem, ustrahovanjem, ampak že naša osnovna zunanja ravnanja niso bila ravnanja varnega zavetja in nudenja pomoči."
Ukrepi na meji so necivilizirani
Suhadolnik je na GPU pokrival tudi nelegalne prehode državne meje. Do ukrepov, ki jih videvamo na meji danes, je zelo kritičen. "Ukrepi na naši meji so necivilizirani, neprimerni in nedostojni za današnji čas. Postavljanje rezilnih ograj je po mojem mnenju nedopustno. Seveda je potrebno ukrepanje policije zaradi splošne varnosti in preprečevanja organiziranega kriminala, ki izkoristi njihovo stisko in v tem vidi zaslužek. Obenem pa se marsikdaj izpostavlja državljane drugih držav, revnih držav tudi v življenjsko nevarnost. Poslušali smo o utopitvah v Sredozemskem morju, zdaj imamo utopitve na naši meji.«
Logika žice je povezana z logiko institucij
Slovenija je ena najbolj institucionaliziranih držav v EU, institucionalna kultura je še zelo prisotna. Sončkovi centri so odprti in brez ograj. "Ko bomo zaprli insititucije, tudi ograje in žice ne bodo več potrebne."
862 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost Iztok Suhadolnik je direktor zveze Sonček, ki je prej delal v KPK in na policiji
Hčerka Taja ima najtežjo obliko cerebralne paralize. Komunicira s prikimavanjem in odkimavanjem. "Komunikacija je vedno dvostranski odnos, ki je uspešen, če je prilagojen zmožnostim tistega, ki komunicira na drugačen način."
"Včasih so arhitektonske ovire prikladen izgovor za to, kako nekoga izključiti."
Taje konec 90-ih ni sprejela niti šola s prilagojenim programom. "S tem je bila kršena pravica do obveznega šolstva, ker je bila lahko vključena samo v dnevni center socialno varstvenega zavoda, ki ni pripomogel k razvoju njenih sposobnosti."
Taja je jasno izkazovala svoje nezadovoljstvo in odnos do tega, kako se jo tam obravnava. "Njenega nestrinjanja in nezadovoljstva niso prepoznali in vzeli resno. Z metanjem mizice z invalidskega vozička je, kljub svojim manjšim zmožnostim, uspela vzbuditi pozornost zaposlenih, ki pa so v tem prej videli moteči element, kot pa da je treba kaj spremeniti pri svojem delu."
Suhadolnik nasprotuje segregaciji in izključevanju ter je zagovornik ene šole za vse. "Ni malo primerov, ko imajo danes odrasle osebe z invalidnostjo tudi težave z duševnem zdravju, ki so jih prinesle iz svojega otroštva, iz institucionalnih oblik vzgoje in izobraževanja."
Otroci sprejemajo brez vrednostnih predznakov. "Vidijo razlike, ampak jih sprejmejo kot dejtvo, tako kot je."
Pomoč s konopljo
Suhadolnik pozna pozitivne primere preprečevanja ali lajšanja zdravstvenih težav pri osebah s cerebralno paralizo s konopljino smolo. "Konoplja je ena od naravnih rastlin, ki jo je človeštvo verjetno uporabljalo že tisoče let. V zadnjih sto letih, se je konopljo vse preveč kriminaliziralo."
Meni, da bi s podporo in vedenjem medicinske stroke morali postati malo bolj odprti in poskusiti kaj več. "V tej prvi fazi ocenjujemo določen napredek in zmanjšanje težav pri epilepsiji, moramo pa še preveriti, kaj je dejansko pripeljalo do izboljšanja." Taja sicer lahko doži tudi do 10 epileptičnih napadov na noč.
Beg pred frajtonarco
Hčerko sprošča glasba, a ne vsaka. "Narodno-zabavna glasba se pri nas nikoli ne vrti, ker ji harmonika očitno povzroča neko nelagodje. Zaradi tega bežimo iz vseh prireditev, kjer je harmonika."
Vrtičkarstvo invalidskih organizacij
Suhadolnik je kritičen do delovanja invalidskih organizacij. "Splošno NSIOS ostaja taka organizacija, kot je bila, in na žalost demokratične spremembe še niso zaživele v tem združenju."
Med invalidskimi organizacijami je še zmerj močno prisotno vrtičkarstvo. Zveza Sonček je že leta 2006 predlagala skupno organizacijo gibalno oviranih oseb. "Pri tem nismo naleteli na posluh ostalih invalidskih organizacij, ker vsaka mora imeti svoje kombije, svoje šoferje, svoje relacije, čeprav je za premagovanje razdalij in doseganje splošne mobilnosti popolnoma nepomembno, s kakšno diagnozo se oseba na invalidskem vozičku pelje v kombiju, če javnega prevoza ni."
Ujetniki institucionalnega sistema
V Sončku ima uporabnik možnost soodločanja o načinu izvajanja, svojih potrebah in načinu življenja. "Obstoječi socialni sistem je oklep, ki nam onemogoča zagotavljanje več možnosti, več svobode, več pravic osebam, ki bi želele živeti v skupnosti. Seveda smo zagovorniki deinstitucionalizacije, ker vsakdo lahko živi v skupnosti. Ni nobene potrebe, da otroci gredo v zavode, ker v zavodih imajo terapije, v domačem okolju pa jih nimajo. Treba je narediti spremembe v domačem okolju. Tudi za odrasle ni nobene potrebe, da gredo v institucije in zavode."
V zavodih lahko na račun varnosti trpita svoboda in dostojanstvo. "Popolne varnosti ni in je ne bo." Hčerka se je enkrat poškodovala pri tem, ko mu je pomagala polagati ploščice. "Na urgenci so nas čudno gledali, kako je lahko oseba na invalidskem vozičku padla na grablje. Pojasnili smo, da pri nas hčerka ne leži v postelji, ni zavita v vato, ampak je vključena v vsakodnevne običajne aktivnosti, pri katerih pa lahko pride tudi do poškodb."
KPK bi morala spremljati dejanja, ki ne koristijo razvoju družbe
Preden je postal direktor zveze Sonček, je bil Suhadolnik zaposlen na Komisiji za preprečevaje korupcije. Ugotavlja, da je komisija danes bistveno manj prisotna v javnosti. Morala bi se bolj angažirati in se opredeljevazi o določenih dejanjih, kjer včasih izostanejo nosilci javnih funkcij. "Na določena ravnanja nestrpnosti, netolerantnosti, zavajanja nihče ne odreagira. To zanesljivo ni dobro, na tak način se jih tolerira."
Področje prostitucije bi se moralo še bolje urediti
Kot vodja oddelka za kriminalne združbe na generalni policijski upravi si je prizadeval za dekriminalizacijo prostitucije. "Osebe, ki so se vdajale prostituciji in bile žrtve trgovine z ljudmi, smo v naših policijskih postopkih včasih dejansko obravnavali na podoben način kot so to počeli zvodniki. Namesto, da bi jim ponudili varno zavetje, smo jih namestili v cener za tujce. In kaj lahko pričakujemo od žrtve, ki je že tako ranjena, če z njo ravnamo na podoben način. Res, da ne s tepežem, prisiljevanjem, ustrahovanjem, ampak že naša osnovna zunanja ravnanja niso bila ravnanja varnega zavetja in nudenja pomoči."
Ukrepi na meji so necivilizirani
Suhadolnik je na GPU pokrival tudi nelegalne prehode državne meje. Do ukrepov, ki jih videvamo na meji danes, je zelo kritičen. "Ukrepi na naši meji so necivilizirani, neprimerni in nedostojni za današnji čas. Postavljanje rezilnih ograj je po mojem mnenju nedopustno. Seveda je potrebno ukrepanje policije zaradi splošne varnosti in preprečevanja organiziranega kriminala, ki izkoristi njihovo stisko in v tem vidi zaslužek. Obenem pa se marsikdaj izpostavlja državljane drugih držav, revnih držav tudi v življenjsko nevarnost. Poslušali smo o utopitvah v Sredozemskem morju, zdaj imamo utopitve na naši meji.«
Logika žice je povezana z logiko institucij
Slovenija je ena najbolj institucionaliziranih držav v EU, institucionalna kultura je še zelo prisotna. Sončkovi centri so odprti in brez ograj. "Ko bomo zaprli insititucije, tudi ograje in žice ne bodo več potrebne."
Otroštvo je preživel v Trstu in Gradcu. Po karieri dopisnika RTV Slovenija in Dela je postal prvi odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva na Dunaju. Vseskozi prisotno zanimanje za svet pa je Bojan Grobovšek udejanjal še kot veleposlanik na Poljskem, v Argentini in Švici. Spremljevalec domačega dogajanja je bil tako vsaj deloma tudi zunanji opazovalec, ki še vedno pogosto razmišlja o Sloveniji. Odveč je dodati, da kritično. Njegova zadnja zbirka esejev ima naslov Zakaj Slovenija ni Švica? Nedeljski gost, zdaj predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, pa tudi na to vprašanje ponuja odgovor, ki nikakor ni enoznačen.
Dolga je bila pot iz Auschwitza do odra, na katerem je leta 1994 Branko Lustig prejel oskarja za Schindlerjev seznam s Stevenom Spielbergom. “Schindlerjev seznam je bil ena takšna atomska eksplozija! Dva atoma, moj in Stevenov sta trčila in nastal je ta film.”
Tako spreten kot v ovinkih in na skokih je Filip Flisar tudi pred mikrofonom! V svoji pristni štajerščini bo razložil, zakaj je v italijanščini duhovit le fizično in ne besedno. Pojasnil bo, kako z Zlatkom Zahovičem rešujeta Maribor in zakaj rad študira. Kaj imata Kalvarija in “hopa-cupa” s fizično pripravo ter zakaj obožuje Rudolfa van Veena. Nekaj dni po izjemnem uspehu, ko je v Kreischbergu osvojil naslov svetovnega prvaka, je Filipa Flisarja v studiu Vala 202 gostila Anja Hlača Ferjančič.
Že 20 let praktično vsak dan zre smrti v oči. V svojem poklicu se je naučil ceniti čas; pravi, da se vsak dan bori z njim in ga poskuša kupovati. Zase predvsem prostega, za tiste, s katerimi dela, pa življenjskega. Števila ljudi, ki so zaradi njega dobili novo priložnost, ne šteje. Tudi zato, ker jih je preveč. Raje spodbuja vse nas, naj bomo pripravljeni, ker je preživetje morebitnega ponesrečenca največkrat odvisno od nas in ne reševalcev. Danijel Andoljšek je eden prvih reševalcev na motorju v Sloveniji, vodja izmene na Reševalni postaji UKC Ljubljana, hkrati pa je tudi predavatelj za nacionalno poklicno kvalifikacijo ter učitelj na tečajih prve pomoči. In kot dodaja, zaradi tistega, kar vidi na terenu, ga zelo skrbi za njegove tri hčere.
Nick Davies je tisti novinar, ki je zamajal medijski imperij Ruperta Murdocha in tisti novinar, ki je imel ključno vlogo pri objavi zaupnih depeš Wikileaks. “Geslo za dostop do podatkov sva sestavila iz naključnih besed na kavarniških prtičkih,” pripoveduje o tajnem srečanju z Julianom Assangem. Z večkrat nagrajenim novinarjem Guardiana, ki je bil pred tedni gost medijskega festivala Naprej/Forward, o raziskovalnem novinarstvu, omejeni moči besede in svobode govora, medijskem lastništvu, korporacijah, ki obvladujejo vlade, o žvižgačih … In manj znanih dejstvih o Julianu Assangu in Rupertu Murdochu.
Imre Jerebic, socialni delavec, humanist in človekoljub. Generalni tajnik Slovenske Karitas je vse od začetka delovanja organizacije sooblikoval njene temelje ter verjel v cilje in poslanstvo, ki zadevajo tudi človekovo duhovnost.
Tokratni nedeljski gost je bil Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja. Gorenju ostaja zvest že skoraj vso poslovno pot. Ponosen je na obdobje sredi devetdesetih, ko je bil generalni direktor v Gorenjevem prodajnem podjetju v Franciji, je nosilec odlikovanja vitez nacionalnega reda za zasluge Republike Francije. Sedaj je aktivni član gospodarskih združenj in član upravnih odborov pomembnih izobraževalnih institucij v Sloveniji. O Sloveniji danes, pa tudi o glasbi in vodenju Rokometne zveze Slovenije v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Uravnoteženost, nežnost in subtilnost – ognjevitost, energičnost in strast. Marka Hatlaka nagovarjajo nasprotja, navdihuje klasična in sodobna glasba, najbolj Bach in tango. Je izvrsten harmonikar, ustvarja glasbo za film in gledališče, je umetnik, pedagog. Vrhunski virtuoz na harmoniki.
Najvišje priznanje na področju znanosti pri nas, Zoisovo priznanje za življenjsko delo je šlo letos med drugim v roke prof. dr. Vitu Turku, biokemiku, molekularnemu biologu, ki je dolga leta vodil Inštitut Jožef Stefan, danes pa velja za glasnega kritika slovenske znanstvene politike.
V njeni domači Jurki vasi ji pravijo “tista Dularjeva iz Afrike”, v malavijski vasi Mazembe pa Temwanani oziroma prinašalka ljubezni. Sicer pa je Jana Dular mlada pravnica, ki že od leta 2008 vodi humanitarne projekte v Vzhodni Afriki. Je nazoren dokaz, kaj vse lahko naredi posameznik, če ima željo, pogum, karizmo in ga ni strah prositi za pomoč. Trenutno živi v Malaviju, kjer vodi humanitarno organizacijo ELA, ki skrbi za izobraževanje, opismenjevanje in razvijanje kreativnosti s pomočjo umetnosti.
“Ko stopiš na oder in se prepustiš vlogi, lahko v tem resnično uživaš, vendar biti igralec je lahko veselo in kruto hkrati,” pravi Ivanka Mežan, 88-letna filmska in gledališka igralka, ki je leta 1944 kot 17-letna gimnazijka, prvič stopila na gledališki oder, na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. “Kako sem vesela, ko me študenti povabijo v svoje diplomske filme! Kako so v redu!”
Nedeljski gost bo tokrat Miroslav Cerar, eden najuspešnejših slovenskih športnikov, legenda slovenske športne gimnastike.
Dr. Valerija Bužan, psihologinja, 30 let na čelu Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi, svoje delo posveča osebam z motnjami v duševnem razvoju, s svojimi projekti, njen zadnji odmeven je gostilnicaa Druga violina, si prizadeva za boljšo kakovost življenja ljudi s posebnimi potrebami in dela opazne premike v naši družbi pri sprejemanju drugačnosti.
Žiga Koritnik je fotograf, ki se je v sodobno slovensko fotografijo prepričljivo vpisal predvsem s portretnimi in koncertnimi posnetki jazz glasbenikov. A spekter njegovih avtorskih zanimanj je mnogo širši. Od gledališča in filma, sega tudi na področje krajine, dokumentarne in etnološke fotografije v različnih interpretacijah. Te dni se mudi v Makedoniji, kjer je že vrsto let tudi hišni fotograf skopskega jazz festivala.
Dr. Ivan Šprajc je arheolog z zvezdniškim pridihom, ki se otepa primerjave z najbolj znanim hollywoodskim arheologom. Pustolovec, ki pooseblja romantične predstave o arheologiji – odkriva namreč pozabljena mesta majevske civilizacije sredi komaj prehodne džungle na Jukatanskem polotoku. Na letošnji že sedmi odpravi je s skupino preverjenih strokovjakov iz Slovenije in Mehike odkril v starih zapiskih že omenjeno mesto Lagunita, na katerega je sredi prejšnjega stoletja že naletel ameriški arheolog Eric Van Euw (ERIK VANJU), o katerem piše v svojih zapiskih, a ga ni vrisal v zemljevid. Dr. Šprajc je to napako popravil, nedaleč stran od tega, pa so našli še eno mesto, 'mesto globokih vodnjakov' Tamchen. O ekipi, ki ga spremlja, nevarnostih, ki pretijo na arheologe v zakotjih Mehike in vznemirjenju, ki ga po vseh teh letih še prinaša iskanje ostankov že izumrlih civilizacij v torkatni oddaji Nedeljski gost. Miha Švalj v pogovoru z arheologom, zgodovinarjem in antropologom dr. Ivanom Šprajcem, predstojnikom Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Saša Mächtig je leta 1984 skupaj s kolegi ustanovil Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2012 se je upokojil, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.
Neveljaven email naslov