Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Iztok Suhadolnik

03.06.2018


Nedeljski gost Iztok Suhadolnik je direktor zveze Sonček, ki je prej delal v KPK in na policiji

Hčerka Taja ima najtežjo obliko cerebralne paralize. Komunicira s prikimavanjem in odkimavanjem. "Komunikacija je vedno dvostranski odnos, ki je uspešen, če je prilagojen zmožnostim tistega, ki komunicira na drugačen način."

"Včasih so arhitektonske ovire prikladen izgovor za to, kako nekoga izključiti."

Taje konec 90-ih ni sprejela niti šola s prilagojenim programom. "S tem je bila kršena pravica do obveznega šolstva, ker je bila lahko vključena samo v dnevni center socialno varstvenega zavoda, ki ni pripomogel k razvoju njenih sposobnosti."

Taja je jasno izkazovala svoje nezadovoljstvo in odnos do tega, kako se jo tam obravnava. "Njenega nestrinjanja in nezadovoljstva niso prepoznali in vzeli resno. Z metanjem mizice z invalidskega vozička je, kljub svojim manjšim zmožnostim, uspela vzbuditi pozornost zaposlenih, ki pa so v tem prej videli moteči element, kot pa da je treba kaj spremeniti pri svojem delu."

Suhadolnik nasprotuje segregaciji in izključevanju ter je zagovornik ene šole za vse. "Ni malo primerov, ko imajo danes odrasle osebe z invalidnostjo tudi težave z duševnem zdravju, ki so jih prinesle iz svojega otroštva, iz institucionalnih oblik vzgoje in izobraževanja."

Otroci sprejemajo brez vrednostnih predznakov. "Vidijo razlike, ampak jih sprejmejo kot dejtvo, tako kot je."

Pomoč s konopljo

Suhadolnik pozna pozitivne primere preprečevanja ali lajšanja zdravstvenih težav pri osebah s cerebralno paralizo s konopljino smolo. "Konoplja je ena od naravnih rastlin, ki jo je človeštvo verjetno uporabljalo že tisoče let. V zadnjih sto letih, se je konopljo vse preveč kriminaliziralo."

Meni, da bi s podporo in vedenjem medicinske stroke morali postati malo bolj odprti in poskusiti kaj več. "V tej prvi fazi ocenjujemo določen napredek in zmanjšanje težav pri epilepsiji, moramo pa še preveriti, kaj je dejansko pripeljalo do izboljšanja." Taja sicer lahko doži tudi do 10 epileptičnih napadov na noč.

Beg pred frajtonarco

Hčerko sprošča glasba, a ne vsaka. "Narodno-zabavna glasba se pri nas nikoli ne vrti, ker ji harmonika očitno povzroča neko nelagodje. Zaradi tega bežimo iz vseh prireditev, kjer je harmonika."

Vrtičkarstvo invalidskih organizacij

Suhadolnik je kritičen do delovanja invalidskih organizacij. "Splošno NSIOS ostaja taka organizacija, kot je bila, in na žalost demokratične spremembe še niso zaživele v tem združenju."

Med invalidskimi organizacijami je še zmerj močno prisotno vrtičkarstvo. Zveza Sonček je že leta 2006 predlagala skupno organizacijo gibalno oviranih oseb. "Pri tem nismo naleteli na posluh ostalih invalidskih organizacij, ker vsaka mora imeti svoje kombije, svoje šoferje, svoje relacije, čeprav je za premagovanje razdalij in doseganje splošne mobilnosti popolnoma nepomembno, s kakšno diagnozo se oseba na invalidskem vozičku pelje v kombiju, če javnega prevoza ni."

Ujetniki institucionalnega sistema

V Sončku ima uporabnik možnost soodločanja o načinu izvajanja, svojih potrebah in načinu življenja. "Obstoječi socialni sistem je oklep, ki nam onemogoča zagotavljanje več možnosti, več svobode, več pravic osebam, ki bi želele živeti v skupnosti. Seveda smo zagovorniki deinstitucionalizacije, ker vsakdo lahko živi v skupnosti. Ni nobene potrebe, da otroci gredo v zavode, ker v zavodih imajo terapije, v domačem okolju pa jih nimajo. Treba je narediti spremembe v domačem okolju. Tudi za odrasle ni nobene potrebe, da gredo v institucije in zavode."

V zavodih lahko na račun varnosti trpita svoboda in dostojanstvo. "Popolne varnosti ni in je ne bo." Hčerka se je enkrat poškodovala pri tem, ko mu je pomagala polagati ploščice. "Na urgenci so nas čudno gledali, kako je lahko oseba na invalidskem vozičku padla na grablje. Pojasnili smo, da pri nas hčerka ne leži v postelji, ni zavita v vato, ampak je vključena v vsakodnevne običajne aktivnosti, pri katerih pa lahko pride tudi do poškodb."

KPK bi morala spremljati dejanja, ki ne koristijo razvoju družbe

Preden je postal direktor zveze Sonček, je bil Suhadolnik zaposlen na Komisiji za preprečevaje korupcije. Ugotavlja, da je komisija danes bistveno manj prisotna v javnosti. Morala bi se bolj angažirati in se opredeljevazi o določenih dejanjih, kjer včasih izostanejo nosilci javnih funkcij. "Na določena ravnanja nestrpnosti, netolerantnosti, zavajanja nihče ne odreagira. To zanesljivo ni dobro, na tak način se jih tolerira."

Področje prostitucije bi se moralo še bolje urediti

Kot vodja oddelka za kriminalne združbe na generalni policijski upravi si je prizadeval za dekriminalizacijo prostitucije. "Osebe, ki so se vdajale prostituciji in bile žrtve trgovine z ljudmi, smo v naših policijskih postopkih včasih dejansko obravnavali na podoben način kot so to počeli zvodniki. Namesto, da bi jim ponudili varno zavetje, smo jih namestili v cener za tujce. In kaj lahko pričakujemo od žrtve, ki je že tako ranjena, če z njo ravnamo na podoben način. Res, da ne s tepežem, prisiljevanjem, ustrahovanjem, ampak že naša osnovna zunanja ravnanja niso bila ravnanja varnega zavetja in nudenja pomoči."

Ukrepi na meji so necivilizirani

Suhadolnik je na GPU pokrival tudi nelegalne prehode državne meje. Do ukrepov, ki jih videvamo na meji danes, je zelo kritičen. "Ukrepi na naši meji so necivilizirani, neprimerni in nedostojni za današnji čas. Postavljanje rezilnih ograj je po mojem mnenju nedopustno. Seveda je potrebno ukrepanje policije zaradi splošne varnosti in preprečevanja organiziranega kriminala, ki izkoristi njihovo stisko in v tem vidi zaslužek. Obenem pa se marsikdaj izpostavlja državljane drugih držav, revnih držav tudi  v življenjsko nevarnost. Poslušali smo o utopitvah v Sredozemskem morju, zdaj imamo utopitve na naši meji.«

Logika žice je povezana z logiko institucij

Slovenija je ena najbolj institucionaliziranih držav v EU, institucionalna kultura je  še zelo prisotna. Sončkovi centri so odprti in brez ograj. "Ko bomo zaprli insititucije, tudi ograje in žice ne bodo več potrebne."


Nedeljski gost

859 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Iztok Suhadolnik

03.06.2018


Nedeljski gost Iztok Suhadolnik je direktor zveze Sonček, ki je prej delal v KPK in na policiji

Hčerka Taja ima najtežjo obliko cerebralne paralize. Komunicira s prikimavanjem in odkimavanjem. "Komunikacija je vedno dvostranski odnos, ki je uspešen, če je prilagojen zmožnostim tistega, ki komunicira na drugačen način."

"Včasih so arhitektonske ovire prikladen izgovor za to, kako nekoga izključiti."

Taje konec 90-ih ni sprejela niti šola s prilagojenim programom. "S tem je bila kršena pravica do obveznega šolstva, ker je bila lahko vključena samo v dnevni center socialno varstvenega zavoda, ki ni pripomogel k razvoju njenih sposobnosti."

Taja je jasno izkazovala svoje nezadovoljstvo in odnos do tega, kako se jo tam obravnava. "Njenega nestrinjanja in nezadovoljstva niso prepoznali in vzeli resno. Z metanjem mizice z invalidskega vozička je, kljub svojim manjšim zmožnostim, uspela vzbuditi pozornost zaposlenih, ki pa so v tem prej videli moteči element, kot pa da je treba kaj spremeniti pri svojem delu."

Suhadolnik nasprotuje segregaciji in izključevanju ter je zagovornik ene šole za vse. "Ni malo primerov, ko imajo danes odrasle osebe z invalidnostjo tudi težave z duševnem zdravju, ki so jih prinesle iz svojega otroštva, iz institucionalnih oblik vzgoje in izobraževanja."

Otroci sprejemajo brez vrednostnih predznakov. "Vidijo razlike, ampak jih sprejmejo kot dejtvo, tako kot je."

Pomoč s konopljo

Suhadolnik pozna pozitivne primere preprečevanja ali lajšanja zdravstvenih težav pri osebah s cerebralno paralizo s konopljino smolo. "Konoplja je ena od naravnih rastlin, ki jo je človeštvo verjetno uporabljalo že tisoče let. V zadnjih sto letih, se je konopljo vse preveč kriminaliziralo."

Meni, da bi s podporo in vedenjem medicinske stroke morali postati malo bolj odprti in poskusiti kaj več. "V tej prvi fazi ocenjujemo določen napredek in zmanjšanje težav pri epilepsiji, moramo pa še preveriti, kaj je dejansko pripeljalo do izboljšanja." Taja sicer lahko doži tudi do 10 epileptičnih napadov na noč.

Beg pred frajtonarco

Hčerko sprošča glasba, a ne vsaka. "Narodno-zabavna glasba se pri nas nikoli ne vrti, ker ji harmonika očitno povzroča neko nelagodje. Zaradi tega bežimo iz vseh prireditev, kjer je harmonika."

Vrtičkarstvo invalidskih organizacij

Suhadolnik je kritičen do delovanja invalidskih organizacij. "Splošno NSIOS ostaja taka organizacija, kot je bila, in na žalost demokratične spremembe še niso zaživele v tem združenju."

Med invalidskimi organizacijami je še zmerj močno prisotno vrtičkarstvo. Zveza Sonček je že leta 2006 predlagala skupno organizacijo gibalno oviranih oseb. "Pri tem nismo naleteli na posluh ostalih invalidskih organizacij, ker vsaka mora imeti svoje kombije, svoje šoferje, svoje relacije, čeprav je za premagovanje razdalij in doseganje splošne mobilnosti popolnoma nepomembno, s kakšno diagnozo se oseba na invalidskem vozičku pelje v kombiju, če javnega prevoza ni."

Ujetniki institucionalnega sistema

V Sončku ima uporabnik možnost soodločanja o načinu izvajanja, svojih potrebah in načinu življenja. "Obstoječi socialni sistem je oklep, ki nam onemogoča zagotavljanje več možnosti, več svobode, več pravic osebam, ki bi želele živeti v skupnosti. Seveda smo zagovorniki deinstitucionalizacije, ker vsakdo lahko živi v skupnosti. Ni nobene potrebe, da otroci gredo v zavode, ker v zavodih imajo terapije, v domačem okolju pa jih nimajo. Treba je narediti spremembe v domačem okolju. Tudi za odrasle ni nobene potrebe, da gredo v institucije in zavode."

V zavodih lahko na račun varnosti trpita svoboda in dostojanstvo. "Popolne varnosti ni in je ne bo." Hčerka se je enkrat poškodovala pri tem, ko mu je pomagala polagati ploščice. "Na urgenci so nas čudno gledali, kako je lahko oseba na invalidskem vozičku padla na grablje. Pojasnili smo, da pri nas hčerka ne leži v postelji, ni zavita v vato, ampak je vključena v vsakodnevne običajne aktivnosti, pri katerih pa lahko pride tudi do poškodb."

KPK bi morala spremljati dejanja, ki ne koristijo razvoju družbe

Preden je postal direktor zveze Sonček, je bil Suhadolnik zaposlen na Komisiji za preprečevaje korupcije. Ugotavlja, da je komisija danes bistveno manj prisotna v javnosti. Morala bi se bolj angažirati in se opredeljevazi o določenih dejanjih, kjer včasih izostanejo nosilci javnih funkcij. "Na določena ravnanja nestrpnosti, netolerantnosti, zavajanja nihče ne odreagira. To zanesljivo ni dobro, na tak način se jih tolerira."

Področje prostitucije bi se moralo še bolje urediti

Kot vodja oddelka za kriminalne združbe na generalni policijski upravi si je prizadeval za dekriminalizacijo prostitucije. "Osebe, ki so se vdajale prostituciji in bile žrtve trgovine z ljudmi, smo v naših policijskih postopkih včasih dejansko obravnavali na podoben način kot so to počeli zvodniki. Namesto, da bi jim ponudili varno zavetje, smo jih namestili v cener za tujce. In kaj lahko pričakujemo od žrtve, ki je že tako ranjena, če z njo ravnamo na podoben način. Res, da ne s tepežem, prisiljevanjem, ustrahovanjem, ampak že naša osnovna zunanja ravnanja niso bila ravnanja varnega zavetja in nudenja pomoči."

Ukrepi na meji so necivilizirani

Suhadolnik je na GPU pokrival tudi nelegalne prehode državne meje. Do ukrepov, ki jih videvamo na meji danes, je zelo kritičen. "Ukrepi na naši meji so necivilizirani, neprimerni in nedostojni za današnji čas. Postavljanje rezilnih ograj je po mojem mnenju nedopustno. Seveda je potrebno ukrepanje policije zaradi splošne varnosti in preprečevanja organiziranega kriminala, ki izkoristi njihovo stisko in v tem vidi zaslužek. Obenem pa se marsikdaj izpostavlja državljane drugih držav, revnih držav tudi  v življenjsko nevarnost. Poslušali smo o utopitvah v Sredozemskem morju, zdaj imamo utopitve na naši meji.«

Logika žice je povezana z logiko institucij

Slovenija je ena najbolj institucionaliziranih držav v EU, institucionalna kultura je  še zelo prisotna. Sončkovi centri so odprti in brez ograj. "Ko bomo zaprli insititucije, tudi ograje in žice ne bodo več potrebne."


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


14.06.2015

Dr. Matjaž Lunaček

Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.


07.06.2015

Dr. Matjaž Ličer

Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.


31.05.2015

Tina Maze

Tine Maze ni potrebno posebej predstavljat. Po številnih intervjujih je tudi nedeljska gostja na Valu 202.


24.05.2015

Borut Činč

“Čez sedem svetlobnih let še Buldožer prav pride,” tako je nastala domača glasbena legenda. “Rinež” je sicer prevelik za naš studio, zato bo Nedeljski gost Vala 202 ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.


17.05.2015

Dr. Aleš Kuhar

Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.


17.05.2015

Dr. Aleš Kuhar

Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.


10.05.2015

Aurora Fonda

Aurora Fonda je dolgoletna vodja slovenske galerije A+A v Benetkah, doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine in kustosinja predstavitve Republike Slovenije na 56. Beneškem bienalu 2015.


03.05.2015

Arjan Pregl

Na Facebooku vsak dan napiše kakšno zabeljeno misel, v kolumnah lucidno analizira poti in stranpoti slovenske družbe, predvsem pa se angažira kot magister slikarstva. Pred kratkim je imel razstavo kar v svojem stanovanju, izvedel je provokativni projekt nekakšnega osebnega velikega brata, s Tomažem Šalamunom je izdal pesniško slikanico, se ukvarjal z 299 kosmatimi, še vedno za 7 tisoč evrov prodaja Mucike na platnu … Arjan Pregl je družbeno-kritični slikar, ki se radikalno in angažirano odziva na dogajanje v okolju. Ne uporablja le čopiča, ampak tudi črke in splet. Iskreno in brezkompromisno.


26.04.2015

Alenka Avberšek

Alenka Avberšek je izvršna direktorica na GZSju.


19.04.2015

Boris Kosec, vodja zavetišča za brezdomce

Pravi, da nima kaj povedati, ali pa vsaj ne karkoli novega. Ljubljančan Boris Kosec se je v socialnem delu znašel po naključju, a kot kaže, je bilo to dobro naključje. Že 25 let namreč dela z brezdomci v ljubljanskem zavetišču, ki je bilo takrat sploh prvo zavetišče za brezdomce v Sloveniji. Takrat je poznal vse uporabnike, danes jih je preveč.


12.04.2015

Sergej Bubka

Nedeljski gost je bil Sergej Bubka.


05.04.2015

Mirjam Drnovšček

Mirjam Drnovšček vodi kranjsko Prešernovo gledališče, ki se z družbeno kritičnimi predstavami odziva na aktualne trenutke v družbi, te pa gledalca spodbujajo k razmišljanju. Tudi na predstavah Tedna slovenske drame, osrednjem festivalu uprizarjanja slovenskih dramskih besedil, ki jih v svoje programe vključujejo tudi tuja gledališča. Prav vključevanje v mednarodni gledališki svet je, poudarja Drnovškova, zelo pomembno za rast gledališča. Za uveljavitev mladih slovenskih dramatikov pa so odločilne delavnice dramskega pisanja, kjer nastajajo novejša besedila.


29.03.2015

Zenel Batagelj

Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon, letošnji prejemnik stanovske nagrade Slovenske oglaševalske zbornice, Oglaševalska osebnost. Raziskovalec, analitik, poznavalec potrošniških navad, kulture ter socialnega in ekonomskega okolja, vidnejši strokovnjak s področja znamčenja.


15.03.2015

Dr. Božidar Opara

Tokratni Nedeljski gost bo dr. Božidar Opara, defektolog, predsednik Strokovnega sveta za splošno izobraževanje in strokovnjak za metode učenja otrok s posebnimi potrebami. Predvsem pa strasten zagovornik in oče inkluzivne pedagogike pri nas, za katero pravijo, da je največja sprememba v sistemu vzgoje in izobraževanja v svetu v zadnjih 50. letih. Inkluzija, ki se je razvila iz specialne pedagogike, je najbolj moderen, demokratičen in human pristop pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v običajne šole.


08.03.2015

Ninna Kozorog

Nima jih še trideset, pa je presegla že številne precej starejše od sebe. Med študijem medicine je ugotovila, da to pa mogoče ni vse, kar jo zanima in zdaj ji manjka le še nekaj izpitov, da bo ob naziv doktorica medicine dodala še doktorica matematike in računalništva. Rada gre v službo v Mariborski klinični center kot specializantka nevrologije, rada pa gre tudi v Karitasovo ambulanto za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tam se včasih počuti bistveno bolj zdravnica kot v svoji redni službi. Ob vodenju ambulante pa je tudi predsednica humanitarnega društva Humanitarček, športnica, zaljubljena v knjige in v mesto ob Dravi. Ena redkih stvari, ki je ne zanimajo, je znanstvena fantastika, čeprav je za številne znanstvena fantastika početi vse to, kar počne Ninna Kozorog, ki je prav prejšnji teden prejela tudi naziv Ona 365.


01.03.2015

Marjan Strojan

Nedeljski gost JE BIL Marjan Strojan, pesnik prevajalec, filmski kritik in predsednik Slovenskega centra PEN. S prevajanjem in poezijo se je začel ukvarjati že v gimnazijskih letih. Najdlje je prevajal pesnika Roberta Frosta, sledijo Chaucer, Milton, Beawulf, Shakespeare in James Joyce, prevajal je tudi pesmi iz Antologije angleške poezije. Zadnja leta je gost številnih univerz in akademij tako po Evropi kot tudi na Kitajskem, Japonskem, v Severni in Srednji Ameriki, kjer študentom predava o Miltonu, velikokrat pa je vabljen, da prebira svojo poezijo.


22.02.2015

Bojan Grobovšek

Otroštvo je preživel v Trstu in Gradcu. Po karieri dopisnika RTV Slovenija in Dela je postal prvi odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva na Dunaju. Vseskozi prisotno zanimanje za svet pa je Bojan Grobovšek udejanjal še kot veleposlanik na Poljskem, v Argentini in Švici. Spremljevalec domačega dogajanja je bil tako vsaj deloma tudi zunanji opazovalec, ki še vedno pogosto razmišlja o Sloveniji. Odveč je dodati, da kritično. Njegova zadnja zbirka esejev ima naslov Zakaj Slovenija ni Švica? Nedeljski gost, zdaj predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, pa tudi na to vprašanje ponuja odgovor, ki nikakor ni enoznačen.


15.02.2015

Branko Lustig

Dolga je bila pot iz Auschwitza do odra, na katerem je leta 1994 Branko Lustig prejel oskarja za Schindlerjev seznam s Stevenom Spielbergom. “Schindlerjev seznam je bil ena takšna atomska eksplozija! Dva atoma, moj in Stevenov sta trčila in nastal je ta film.”


08.02.2015

Miki Muster

Nedeljski gost na Valu202 je bil Miki Muster, letošnji Prešernov nagrajenec.


Stran 23 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov