Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
To presneto vreme - kot da ne ve, kaj je prav! Lani, ko smo morali ob prvem valu ostati doma, se je zunaj razcvetela sončna pomlad. Če bi deževalo, bi se lažje umirili. Proti koncu leta, ko smo zastokali pod drugim valom, nam je zima nametala toliko snega, kot že dolga leta ne. Zdaj je tu nova pomlad in spet lepi sončni dnevi, mi pa ne vemo, ali je pred nami končno svoboda ali prihaja tretji val. Pohabljeno druženje želi voditeljica nočnega programa Mojca Blažej Cirej vsaj malo pokrpati, zato vas vabi k poslušanju in klepetu. Skupaj nam bo lepše.
Naš gost v nočnem programu bo Ubald Trnkoczy, ki je drugo ime za odlično fotografijo. Dolgoletni direktor fotografije na Rtv Slovenija, že nekaj let zelo dejaven upokojenec, ki je svoje poti med Ljubljano in Piranom skozi leta vse bolj nagibal v smeri Pirana. Dokler ni tu tudi zares ostal. S fotoaparatom in kamero se je podal med ljudi, se z njimi zbližal, jih spoznaval skozi oko objektiva in s srcem. In to ni ostalo neopaženo. Njegovi filmi, razstave, multivizije in številni drugi projekti so bili za slovenski kulturni praznik nagrajeni s Tartinijevim priznanjem Občine Piran. Primorci prišlekom težko priznajo status domačina, a njega je narečni istrski izraz za tujce - »forešt«, zaobšel. Kajti zares se je podal med ljudi, se z njimi zbližal. Verjetno pa je bilo Ubaldu poleg nagrade všeč tudi to, da so zapisali, da je nagrajenec v Ljubljani rojeni Pirančan. Gosta je v nočni program povabila Nataša Benčič, ki vas vabi k poslušanju te prve in vseh naslednjih, primorsko obarvanih tem, do jutra. Glasbo nam je izbral Iztok Novak Easy.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni klepet prihaja Klavdija Babšek, ponosna mama, hči in sestra, katere življenjsko vodilo je »Nazaj k naravi, nazaj k sebi«. Raziskuje vodne izvire in energijske točke, starodavne ljudske modrosti in predvsem SEBE. Blizu so ji intuitivno slikanje, ples, zvok in glas. Radijsko pa bomo hodili tudi po žerjavici in izkusili ledeno kopel ter spoznali pomembnost voda v našem življenju. Gostja se namreč trudi živeti v sozvočju z naravo in darovi, ki jih le-ta ponuja. Na nočni klepet, po polnoči, jo je povabil Robert Zajšek.
Kot pripovedovalka se je kalila na Radiu Študent, v skupini, ki je oživljala pozabljene zgodbe pod imenom Za dva groša fantazije. Pripovedi so potovale prek radijskih valov, pristale na zgoščenkah in zvenele tudi v živo na znamenitih Pravljičnih ReŠetanjih. Ljubitelji filmske umetnosti jo poznajo kot direktorico Kinadvora, kjer je bila deset let na čelu ekipe. Zdaj deluje v zavodu Škrateljc, ki otroke in odrasle vodi po poteh naravne in kulturne dediščine na pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji. Potepanja po naravi spremljalo številne zgodbe, ki spodbujajo otroško domišljijo in ustvarjalnost. Nino Peče Grilc je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Slovenci imamo biotsko pestrost, ki nas uvršča med najlepše kotičke na tem planetu. Smo verjetno edina država na svetu, kjer na tisoče ljudi pozna in v praksi uporablja biodinamične metode pridelave. Slovenija je vrtičkarska velesila, dve tretjini prebivalcev ima svoj vrt in živi v svoji hiši. Kakšna je pot do samooskrbe, kako postati samooskrben z zdravjem in socialnostjo, na kar nas opozarja trenutna kriza? Vam vse skupaj zveni preveč zapleteno in neobvladljivo? Sanja Lončar, vodja največjega nevladnega projekta pri nas - zazdravje.net in direktorica Zavoda za celostno samooskrbo vas bo s svojim izjemnim znanjem morda popeljala na novo pot, kjer boste še bolj vzljubili sebe. Z njo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Nočni obisk Vesna Topolovec.
Ni le modna oblikovalka, ampak tudi podjetnica. Verjetno je prav zato po četrt stoletja delovanja tako rekoč edina s področja tekstilne industrije, ki je preživela vse krize. Za seboj ima več kot 20.000 modelov in krojev, njena posebnost je moška moda, v zadnjih letih pa daje velik poudarek ekološkim tkaninam. Želi in se trudi, da bi bila drugačna, trendom ne sledi, ampak jih ustvarja. Na Nočni obisk k Andreji Čokl po polnoči prihaja modna oblikovalka Zlata Zavašnik.
Jaka Hvala je prvi Primorec z zmago v svetovnem pokalu smučarskih skokov. Hvala je pred osmimi leti zmagal v nemškem Klingentalu, nastopal je na največjih tekmovanjih in bil tudi član olimpijske odprave v Sočiju. Velikim uspehom v zgodnji fazi športne sledi je sledil padec forme, svoje so dodale tudi poškodbe. Po lanski sezoni se je Hvala odločil, da sklene športno pot in stopi v svet kuhanja. Iz domačih Ponikev na Tolminskem se je pred leti preselil v Podrečje pri Domžalah, pprav v tem kraju se je tudi zaposlil kot kuhar. Z Jako Hvalo se bo v prvi uri nočnega programa pogovarjal Primož Čepar.
Na nočni obisk je prišla biologinja Nika Leben, ki je v zadnjih 15 letih svojo skrb posvetila eksotičnim živalim. V zatočišču, ki ga vodi, je danes že več kot 250 živali. Med njimi najdemo anakondo, zelene legvane, različne vrste pitonov, kajmana očalarja in še bi lahko naštevali. Čeprav se po besedah Nike Leben eksotične živali na človeka manj navežejo, vseeno vedo in čutijo, katere roke skrbijo zanje. Kako poteka njeno delo, smo predstavili v Nočnem obisku.
Nočna voditeljica Darinka Čobec je tokrat pred mikrofon povabila Marijo Šauperl, učiteljico slovenskega jezika, ki je do upokojitve dolga leta vodila knjižnico v Lenartu; v njenem rojstnem Jurovskem dolu pa je bila vseskozi neutrudna raziskovalka kulturne dediščine. Obudila je številne šege in običaje, ob tem pa sodelovala v kulturnem društvu, režirala gledališke predstave, pisala kroniko in bila pobudnica ekološkega kmetovanja v kraju.
Nočni pogovor se bo tesno prepletal s čudovito muziko in s pravljičnimi zgodbami. Gostimo gasbenika mnogoterih talentov in člana raznolikih glasbenih kolektivov. Multiinštrumentalist, vokalist in skladatelj najmlajše generacije je nedavno izdal avtorski album Omega, prefinjeno zvočno potovanje, ki nas popelje v svet miru, proč od vsakodnevnih stisk in težav, Na magična potovanja v svet starih bajk in ljudskih pesmi pa se že nekaj let podaja s pripovedovalsko glasbeno skupino Bajate. Ljudsko izročilo, odeto v sodobne preobleke, je polno presenečenj. V njihovih predstavah za otroke in odrasle se prepletajo pravljično in zemeljsko, prijazno in temačno, ljudsko in kabarejsko.
8. marec, mednarodni dan žena bomo na Prvem začeli ne z eno, temveč z dvema gostjama. Na nočni klepet prihaja ženski del zasedbe Sopranos, Alenka Husić in Iris Ošlaj. Skupaj se bomo sprehodili ne samo po zgodovini skupine ampak tudi po lastni poti, ki ju je pripeljala do glasbe in številnih nastopov. Spraševali se bomo marsikaj, tudi to, kako ohranjati glasbo pri življenju v času, ko ni zabav, nastopov in druženj ob glasbi. Odgovore na to in še druga vprašanja bo v družbi dobre glasbe in Alenke Husić ter Iris Ošlaj iskal Sandi Horvat.
Nino Ošlak je glasbenik. Glasbenik v popolnem in najširšem pomenu besede. Javnosti je znan predvsem kot pevec popularne glasbe, pa tudi kot avtor in mlad producent, ki je napisal številne glasbene uspešnice zadnjih nekaj let. Sicer akademsko izobraženi glasbenik deluje tudi kot glasbeni pedagog, občasno sinhronizira risanke, v prostem času pa je zagrizen športnik. O tem, kakšne izzive in cilje si je postavil letos, kaj ustvarja v teh dneh in kakšen bo novi album, se bo Nino Ošlak v noči s sobote na nedeljo pogovarjal z voditeljico Tadejo Bizilj.
Novico, da je nemška multinacionalka Sartorius kupila visokotehnološko podjetje Bia Separations iz Ajdovščine, je oktobra lani v Sloveniji prvi objavil spletni portal Domovina in v komentarju uredništva med drugim zapisal, navajamo: "Pri prodaji Bia Separations enemu največjih svetovnih igralcev na svojem področju je jasno, da ne gre za denar, temveč za strateško potezo, ki bo temu izjemnemu slovenskemu podjetju omogočila pospešen razvoj in rast v svetovnem merilu. (konec navedka) Temu nasezadnje v tokratni oddaji Odprto za srečanja pritrjuje tudi ustanovitelj in prvi mož nekdanje ajdovske gazele, danes podjetja z visokokakovostnimi delovnimi mesti in s 130-imi zaposlenimi, Aleš Štrancar. A v pogovoru z doktorjem biotehnologije se nismo dotaknili samo njegove znanstvene in poslovne poti, ampak tudi zdajšnje epidemiološke in družbeno-politične razmere. Njih kritičnega opazovalca in presojevalca, ljubitelja narave in očeta petih otrok s Planine pri Ajdovščini je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
Uporabniki družbenih omrežij, ki spremljajo portal Čmrljica, so v zadnjih dneh lahko prebrali več obvestil o dogajanju v naravi: Nenavadno visoke temperature so že predramile čmrlje; čebele samotarke že letajo; tudi hrošči oprašujejo. Prav zato bo gost Nočnega obiska biolog dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Govor bo o življenju divjih opraševalcev, od katerih so odvisne pridelava hrane in prehranska varnost ter biotska raznovrstnost. O pomladnem dogajanju v naravi in neslužbenih poteh dr. Danila Bevka poslušajte v pogovoru, ki ga bo vodil Iztok Konc. Foto: Danilo Bevk
Gostja nočnega programa bo Lara Delić, univerzitetna diplomirana psihologinja, ki se je že v sedmem razredu osnovne šole odločila, da bo to njen poklic. Govorili bomo o stiskah ljudi, sploh mladih, ki jih je prinesla korona, pa tudi o izgorelosti, ki jo danes čutijo mnogi. Nekaj časa pa bomo namenili tudi ljubezni do plesa in družini. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.
Najprej se je rodil, kar je lepo dejstvo, glede na to, kaj vse je nočni gost ponudil občestvu. Pronicljiv filmski, gledališki in televizijski igralec, glasbenik, režiser, pisec pesmi, voditelj, direktor, knjižničar, učitelj, lesar in tabornik Gojmir Lešnjak - Gojc, čigar život je rokenrol, je bil posredno gost nočnega programa. Z voditeljico Lucijo Grm smo se sprehodili skozi Gojčevo glasbeno ustvarjalno pot.
Rok Ferenčak zase pravi, da ljubi petje, živali in svobodo. Kako mu je to uspelo združiti na svoji poklicni pevski poti in na kakšen način mu ostale ljubezni prepletajo življenje, nam bo razkril v Nočnem pogovoru. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Februarja se za lovske pse galge začne v Španiji kruto obdobje. Ko je konec lovske sezone, lovcem postanejo odveč in znebijo se jih na različne krute načine. Da je odslužene hrte mogoče posvojiti tudi pri nas, je tudi zasluga nočne gostje, Dorotee Verše Paič. Skrbnica in ne lastnica dveh hrtov, prostovoljka na področju pomoči živalim, občudovalka in spoštovalka narave, jamarka, ki je poskrbela, da je varstvo jam postalo del usposabljanja mladih jamarjev. Na nočni obisk jo je povabila Alenka Terlep.
Robotika in mehanizmi je dejavnost, ki jo že več kot desetletje mladim prek različnih projektov približuje Alenka Malej, profesorica matematike in doktorica informacijsko upravljavskih ved. S sestavljanjem in raziskovanjem otroci spoznavajo naravoslovne vede, zlasti matematiko, ki je lahko povezana tudi z glasbo in športom. "Programirati robota, da gre po zarisani črti, ni tako preprosto", pravi Malejeva, ki jo navdušuje predvsem radovednost in iznajdljivost otrok. Z nekaterimi se je v preteklih letih udeležila tudi mednarodnih tekmovanj. Teh v zadnjem letu zaradi razmer ni bilo, tudi robo delavnica v Kopru še miruje. Kljub temu idej z robotskimi mehanizmi ne manjka. Z dr. Alenko Malej se bo v nočnem programu pogovarjala Tjaša Lotrič.
Neveljaven email naslov