Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Epidemija koronavirusa ne vpliva le na telesno, temveč tudi duševno zdravje. Tudi pri mladih. Najnovejše ugotovitve nam bosta razkrila četrtkova nočna gosta, Alenka Seršen Fras in Mitja Muršič s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor.
Ves svet si postavlja vprašanje, ali lahko demokrat Joe Biden na predsedniških volitvah v ZDA premaga dosedanjega predsednika, republikanca Donalda Trumpa. Na prejšnjih volitvah se je zdela zmaga demokratske kandidatke Hillary Clinton zagotovljena, a je prepričljivo zmagal Trump, ki mu javnomnenjske raziskave takrat niso pripisovale velikih možnosti. Kako se bo razpletel eden izmed političnih vrhuncev tega leta, bomo neposredno spremljali v nočnem programu na Prvem. Voditeljema Špeli Novak in Juretu K. Čoklu se bo v studiu pridružil Ervin Hladnik Milharčič, iz ZDA pa bo neposredno poročal tudi ameriški dopisnik Andrej Stopar.
Tokratna gostja oddaje Nočni obisk bo mag. Ana Pavlič, politologinja in doktorska študentka politične teorije je programska direktorica, raziskovalka in kolumnistka Inštituta za preučevanje enakosti spolov - IPES, v sklopu katerega je nazadnje raziskovala vzdušja in odnose, ki so se v družinah in partnerstvih ustvarjali med prvim valom epidemije korona virusa pri nas. V tednu, ko se spet zapiramo med štiri stene, v tednu, ko svet pretresa ukinjanje pravic žensk na Poljskem in beležimo porast nasilja, jo je pred mikrofon povabila Martina Černe.
Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kar vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih?
Univerza v Novi Gorici letos zaznamuje 25-letnico svojega delovanja. Osrednjo slovesnost, ki bi morala biti prejšnji mesec, so zaradi epidemioloških razmer odpovedali. Na čelu te ustanove je vseh 25 let njenega izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega razvoja dr. Danilo Zavrtanik – najprej je deloval na mestu predsednika predhodnice novogoriške Univerze, danes pa njenega rektorja. In ob tej priložnosti se odpravljamo k njemu na pogovor v baročni dvorec, ki so ga grofje Lanthieriji zgradili leta 1659 in kjer je sedež novogoriške Univerze – v Vipavi. Nočni pogovor bo vodil Valter Pregelj.
Po koncertu Pod lipo od none bo naš gost Gianni Rijavec. Koncert je postavil v romantično okolje svoje kraške domačije, na kateri stoji skoraj dvesto let stara lipa. Mogočno drevo daje številnim rodovom navdih za ustvarjanje in poletno zavetje v senci. Gianniju Rijavcu je dalo tudi navdih za pesem Lipa od none, ki pripoveduje o druženju. Ljudje ga v zadnjem času zaradi pandemije močno pogrešamo. O koncertu Pod lipo od none, glasbi, ki je bila na njem zaigrana, pa tudi o ustvarjanju sicer bo z Giannijem Rijavcem po polnoči govoril Aleš Ogrin.
Na nočni klepet prihaja Maya Peron, mama, babica in pisateljica, ki zase pravi, da je optimističen multipraktik. Razpeta je med Slovenijo in Kanado, tako doma kot v tujini pa jo poznajo po vilinskih simbolih. To so ključi energij, ki na preprost način prebujajo naše sposobnosti in sprožijo zmožnost ustvarjanja življenja po svoji volji. Sliši se zanimivo in zelo preprosto. Vas zanima več? Prisluhnite malo po polnoči, ko jo bo na klepet povabil Robert Zajšek.
Tak je naslov monologa v predstavi Sedem dni, omnibusu človeških usod. Naših usod. Njegova interpretacija zareže v žile. Za vloge v predstavi je nedavno dobil Dnevnikovo nagrado za izjemen igralski dosežek na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Če ga ne ujamete na odru, ga lahko gledate v filmih in nadaljevankah. Njegove interpretacije literature lahko spremljate tudi na naših radijskih valovih. Čeprav je igranje okusil že v gimnaziji, AGRFT ni bil na prvem mestu njegovega študijskega seznama. A je, kot se v življenju pogosto zgodi, naključje poskrbelo, da je pristal prav tam. Njegove številne izjemne igralske stvaritve pričajo, da je šlo za zelo srečno naključje. In tako kot takrat poklic igralca tudi po petnajstih letih dela sprejema z odprtimi čuti, se veseli vsake nove izkušnje, se spopada z odgovornostjo in tremo, doživlja obdobja utrujenosti in si ne dovoli samovščečnosti, ki bi ga zapeljala v rutino. Igralca Mateja Puca je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Jeziki odpirajo svetove, krajšajo razdalje in pišejo zgodbe. Vse to bi zlahka našli tudi v življenju Mete Klinar, ki je že kot študentka slovenščine in francoščine začela s poučevanjem slovenščine kot tujega jezika. Kot Lektorico slovenskega jezika jo je pot odpeljala v Pariz, Gent, Bruselj, Buenos Airesu, Zagreb in Tokyo, zdaj pa že leto dni slovenščino poučuje na ljubljanski univerzi v okviru programa Leto plus, ki je namenjen tujim, redno vpisanim študentom. Pravi, da je hvaležna, da je imela priložnost odkrivati različne svetove poučevanja slovenščine v tujini. Vsaka dežela prinese nekaj svojstvenega in vtisov, takšnih in drugačnih se je seveda nabralo cel kup. S strastno bralko in ljubiteljico smučanja se bomo o tem pogovarjali kmalu po polnoči. Meto Klinar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk. Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.). Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka. Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
35-letna Goričanka Natalija Šaver je umetnica s številnimi darovi: pianistka, skladateljica, klasična in sodobna glasbenica, ki raziskuje ustvarjalno stičišče klasične in sodobne glasbe ter svoje projekte že desetletje nadgrajuje ter umetniško krasi z ustvarjanjem ozračja ob pomoči različnih medijev. Izvira iz glasbene družine. Klavir je začela igrati že pri petih letih, saj je njen oče Benjamin prav tako pianist, glasbenica je tudi njena mama Eleonora. Diplomirala je dvakrat in se nato vključila še v pilotski program Arts Leadership PR pri Doni Gioii na univerzi Južne Kalifornije v Združenih državah Amerike. Po uspešnih projektih, kot so Infinity, Oltremare in Classico, se goriška pianistka zdaj predstavlja z novim z naslovom Atmospherica, ki je pravzaprav njen umetniški manifest. Z Natalijo Šaver se je pogovarjala Tatjana Gregorič.
Betko Šuhel Mikolič ljudje povezujejo s Šmarno goro, čeprav, razen tega, da jo tam lahko srečamo skoraj vsak dan, z njo nima ničesar. Veliko pozornosti je zbudila, ko je v akciji od vzhoda do vzhoda 24 ur hodila na najbolj znano ljubljansko goro po različnih poteh. Njen glas je njeno orodje, ki ga je začela uporabljati že s 16 leti. Kot voditeljica je delala tudi na Radiu Slovenija, kjer bo po dolgih letih znova sedla za radijski mikrofon, ki ga ima še zmeraj tako zelo rada. Ali je ljubezen obojestranska, bo preverjal voditelj Jure K. Čokl.
Dr. Primož Sukič je raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in razvijalec protiprisluškovalnih sistemov v lastnem podjetju. Govoril bo o čedalje bolj razširjenem pojavu, ki vdira tudi k nam, o ekonomskem prisluškovanju prek mobilnih telefonov oziroma novodobnem poslovnem vohunjenju. Izvedeli boste tudi, zakaj je mobilni telefon tako priročna in preprosta naprava za prisluškovanje?
Kaj vse nam lahko pove tako vsakdanji predmet, kot je ribja konzerva! Tako majhen, a vendar tako poln življenja, človeških usod, veselja in žalosti. Majhne pločevinke zgodovinskega spomina v vseh njegovih družbenih razsežnostih nam razgrinja zbornik Zgodbe iz konzerve, ki je pred kratkim izšel pri založbi ZRC SAZU. Odpirali jih bomo z Martinom Pogačarjem, enim izmed sourednikov in avtorjev tega zanimivega zbornika o preteklosti in svetu, ki si je upal misliti prihodnost. Doktorja znanosti s področja kulturologije in znanstvenega sodelavca na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Epidemija covida-19 je spet v polnem razmahu, vendar se bo prej ali slej končala in vrnili se bomo v življenje, za katerega pa nekateri pravijo, da ne bo nikoli več tako, kakršno je bilo. Kakšno bo življenje po koronavirusu? Katere ukrepe, ki jih moramo zdaj upoštevati, bi bilo pametno obdržati? Kakšne posledice bodo nosili mladi? In nenazadnje, kako se bo spremenil naš pogled na svet? V živo z voditeljem Juretom K. Čoklom takoj po polnoči na Prvem!
Na nočni obisk prihaja član Prešernovega gledališča Kranj. V zadnjih letih se je po mnenju gledalcev in strokovne javnosti izoblikoval v pretanjenega interpreta psihološko najzahtevnejših vlog. Nedavno je prejel gledališko nagrado Duše Počkaj za nastope v uprizoritvah Naš razred, Ob zori in Strahovi. Za sabo ima skupaj 50 gledaliških, filmskih in televizijskih vlog. Širše občinstvo ga je med drugim spoznalo v filmu Posledice ter televizijski seriji Reka ljubezni. Smo v času pandemije, ki pomembno kroji usodo ter razvoj gledališča in filma. Pred kakšnimi izzivi je svet igre? Je igralcem težje igrati, če je dvorana napol prazna ali obratno? O vsem tem v pogovoru z igralcem Blažem Setnikarjem, ki ga bo nekaj minut po polnoči gostil Marko Rozman.
Barbara Volčič je ženska, ki ljubi morje, čeprav se je z morja odselila. Ljubi kamero in kamera njo, a zdaj dela v njenem zakulisju. Ne nastopa na odru, a piše za oder. In predvsem ves čas piše. Takrat, ko je stanovanje lepo pospravljeno, sicer ji ne gre. Očitno je dobro pospravljeno, saj izpod njenega peresa nastajajo televizijski scenariji, gledališke komedije in nedavno tudi knjiga Počeni okvirji, male erotične prigode, ki bo v kratkem izšla tudi kot zvočna knjiga. Tisti, ki jo poznajo, vedo, da je ustvarjalna na mnogih področjih : izdeluje nakit, predela pohištvo, polaga ploščice, pleska, kaj prežaga, poje v zboru in vozi svoj stari, a še dobro delujoči Škodilak. Prigode z njim lahko beremo na družbenih omrežjih in nabralo se jih že toliko, da bi morda lahko tudi o njem napisala knjigo prigod.
Na Nočni obisk prihaja Saša Lendero. Na vprašanje, katera lastnost jo najbolj krasi, najprej v smehu odgovori, da ima cel kup dobrih lastnosti. Ko pa naredi izbor, izpostavi, da je njena najboljša lastnost ta, da ima rada ljudi in da se trudi, da ne bi nikogar prizadela. Saši Lendero je lansko zimo umrla mama. Zelo jo pogreša. Včasih še vedno sliši njene besede tako jasno, da ji odgovarja in se šele potem zave, da govori le ona sama. Tem za pogovor je še več. S priljubljeno pevko Sašo Lendero se bo v noči s četrtka na petek pogovarjal Iztok Konc. Pridružite se jima tudi vi. Foto: Saša Lendero
Profesor Aleš Arih je predsednik Domovinskega društva generala Maistra v Mariboru in pobudnik spominskih prireditev na Zavrhu, ki bodo tam letos že 35-tič. V nočnem klepetu z Darinko Čobec pa se bo takoj po polnoči dotaknil še zaznamovanja 100. obletnice koroškega plebiscita. Ponovili bomo pogovor z najzdravnikoma iz skupine kardiologov, ki sta bila izbrana na izboru Moj zdravnik, z Manjo Weingerl pa bomo obiskali Kolumbijo. Zgodovinar dr. Danijel Grafenauer bo spregovoril o prepletanju poklicnega dela z družinskim spominom na svoje koroške korenine.
Kot srednješolec je rad in uspešno debatiral v debatnem klubu gimnazije v Novem mestu. Najbrž je tudi to pripomoglo k temu, da še danes rad komunicira. Predvsem profesionalno, a tudi zasebno je sproščen in zanimiv sogovornik. Domače mu je področje kulture, rad ima gledališče in glasbo. Do delovanja na teh področjih sta ga pripeljala ljubezen do umetnosti in malo tudi splet naključij. Po izobrazbi je diplomirani sociolog in zgodovinar. Živi v Ljubljani, a ostaja ponosen “Podgurc”, kot si radi pravijo Novomeščani. Je vodja odnosov z javnostmi javnega zavoda Kino Šiška. Skupaj z ekipo se v zadnjih mesecih pri svojem delu srečuje s številnimi omejitvami in izzivi, ki jih prinaša negotova sedanjost. Človek, ki veliko ve o tem, kaj in kako sporočati drugim. Rok Avbar v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
Neveljaven email naslov