Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Rok Ferenčak zase pravi, da ljubi petje, živali in svobodo. Kako mu je to uspelo združiti na svoji poklicni pevski poti in na kakšen način mu ostale ljubezni prepletajo življenje, nam bo razkril v Nočnem pogovoru. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Februarja se za lovske pse galge začne v Španiji kruto obdobje. Ko je konec lovske sezone, lovcem postanejo odveč in znebijo se jih na različne krute načine. Da je odslužene hrte mogoče posvojiti tudi pri nas, je tudi zasluga nočne gostje, Dorotee Verše Paič. Skrbnica in ne lastnica dveh hrtov, prostovoljka na področju pomoči živalim, občudovalka in spoštovalka narave, jamarka, ki je poskrbela, da je varstvo jam postalo del usposabljanja mladih jamarjev. Na nočni obisk jo je povabila Alenka Terlep.
Robotika in mehanizmi je dejavnost, ki jo že več kot desetletje mladim prek različnih projektov približuje Alenka Malej, profesorica matematike in doktorica informacijsko upravljavskih ved. S sestavljanjem in raziskovanjem otroci spoznavajo naravoslovne vede, zlasti matematiko, ki je lahko povezana tudi z glasbo in športom. "Programirati robota, da gre po zarisani črti, ni tako preprosto", pravi Malejeva, ki jo navdušuje predvsem radovednost in iznajdljivost otrok. Z nekaterimi se je v preteklih letih udeležila tudi mednarodnih tekmovanj. Teh v zadnjem letu zaradi razmer ni bilo, tudi robo delavnica v Kopru še miruje. Kljub temu idej z robotskimi mehanizmi ne manjka. Z dr. Alenko Malej se bo v nočnem programu pogovarjala Tjaša Lotrič.
Pri 21-ih se po anesteziji ob porodu več ur ni prebudila in morda je bilo prav to sprožilec za močan izbruh pigmentne retinopatije, redke genetske bolezni oči, ki vodi v slepoto. »Kot bi mi nekdo izruval korenine! Padla sem,« po skoraj štirih desetletjih življenja s to boleznijo pripoveduje Mihela Gorše. Po dolgem obdobju iskanja čudežne terapije ali zdravila, ki jo je vodilo po svetu, se je z boleznijo spoprijela drugače – kljub invalidski upokojitvi je še enkrat rodila, pri 40-ih diplomirala, se vpisala v izobraževalni program za učitelje na waldorfski šoli, z avtodomom raziskovala Evropo, začela vrtnariti po biodinamični metodi in lani ustanovila Društvo obolelih za redkimi boleznimi očmi na genetski osnovi »Svetloba«. Na nočni obisk jo je povabila Andreja Čokl.
Gost nočne voditeljice Helene Ajdnik bo magister socialne pedagogike in trener nevrolingvističnega programiranja Jani Prgić. Pojasnil bo razliko med nevroznanostjo in nevrolingvističnim programiranjem in predstavil termine, kot sta pozitivna disciplina in mediacija. Ob teoriji pa se tudi s praktičnimi primeri dotaknil partnerskih odnosov, vzgoje otrok in delovanja možganov. Ti so neverjetno zmogljivi, česar se pravzaprav ne zavedamo. Kako biti dober do njih in zanje primerno skrbeti – boste izvedeli po polnoči.
V današnjem zelo oblikovanem svetu se zdi, da je bilo vse že narejeno in nas le redko lahko še kaj preseneti. A motivi, vzorci in objekti, ki jih ustvarja David Tavčar, dokazujejo nasprotno. Svojo pot industrijskega oblikovalca si je začrtal že zgodaj in se takoj po gimnaziji odpravil študirat na Šolo uporabnih umetnosti na Dunaju. Rad oblikuje tekstil in porcelan, ceni in išče že skoraj pozabljeno obrtniško mojstrstvo izdelovanja predmetov, a enak izziv mu pomeni tudi oblikovanje za množično proizvodnjo z indstrijskega tekočega traku. Živi med Ljubljano in Dunajem, sodeluje z mnogimi znanimi evropskimi podjetji. Dela mu nikoli ne zmanjka. Na nočni klepet ga je povabila Nada Vodušek.
21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Njegov osnovni pomen je spodbujanje spoštovanja ne le lastnega maternega jezika, temveč tudi maternih jezikov drugih ljudi in kultur, s tem pa tudi ohranjanja večjezičnosti in kulturne raznolikosti sveta. Popis prebivalstva iz leta 2002 je pokazal, da na območju Slovenije najdemo več kot petdeset materinščin. »Več jezikov govoriš, več veljaš«, meni gostja Nočnega obiska, Samanta Baranja. Jezikoslovka in naravna govorka romskega jezika, ki svoj materni jezik, romščino, raziskuje že več kot deset let, bo z nami delila še svojo izkušnjo odraščanja v večjezičnem okolju in izzivih, ki jih ta prinaša. Samanto Baranjo je na klepet povabil Sandi Horvat.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.
Nocojšnji nočni program bo odet v barve jesenskega cvetja, v zgodbe ljubezni in v glasbo nadarjene, iskrive in odločne pevke Nine Pušlar. Gostila jo bo njena odrska mama, nočna voditeljica Lucija Grm.
Gostja po polnoči bo Nina Medved, pesnica, kulturna producentka, urednica, fotografinja in prevajalka; na Festivalu mlade literature Urška je pred dvema letoma postala tudi uršljanka, najbolj perspektivna mlada literarna ustvarjalka. Vodi pesniško društvo Slam zverine in je tudi prva slovenska prvakinja v slam poeziji. Njena poezija domuje tudi v literarnih revijah, živih nastopih in drugih jezikih. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Darinka Čobec.
Predstavljajte si, da se, otovorjeni s težko opremo, vzpenjate po strmih, neobljudenih stezicah, ki se vijugajo do vodnih izvirov. Da se potapljate v skrivnosti kraških jam in sledite tokovom podzemnih voda. Sliši se pustolovsko. Romantično. Včasih je tudi naporno, predvsem pa je zaznamovano z znanstveno doslednostjo in natančnostjo. Delo višje znanstvene sodelavke na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU Nataše Ravbar je zapisano terenu. Raziskovanja naravnih pojavov pač ne moreš opravljati za pisalno mizo. Njena potepanja po kraškem svetu segajo onstran slovenskih meja. V času študija je več kot leto dni preživela na Kitajskem in tja se rada vrača. Tudi zaradi vezi, ki jih je pri svojem delu spletla s tamkajšnjimi raziskovalci. Z Natašo Ravbar se bo pogovarjala nočna voditeljica Nada Vodušek.
"Za nemalo občutljivih ljudi ostaja njihova resnica o samem sebi globoko in temeljito skrita. Kako pa lahko ljubiš nekaj, česar ne poznaš, kar nikoli ni bilo ljubljeno", je zapisala Alice Miller v knjigi Drama je biti otrok. Nemalo odraslih ljudi ostaja ujetih v njihova nerazumljena otroška čustva, zaradi katerih neprestano obupano poustvarjajo tisti čas, četudi so že zdavnaj veliki in zmorejo poskrbeti sami zase. Zaradi travmatičnih izkušenj se vrtijo v bolečih ljubezenskih odnosih, v katerih se ne počutijo dovolj dobri, prosjačijo za ljubezen, se odvisno oklepajo destruktivnih partnerjev in ne zmorejo zaživeti polnega življenja. Sanjarijo o idealu, ki jih bo ljubil, a zaradi nerazrešenih bolečin, se to ponavadi ne zgodi. Po prazniku zaljubljenih je čas, da na ljubezen pogledamo tudi s te, manj znane plati. Za ljubezen se ne prosi. Prisluhnite nočnemu programu to nedeljo ob Polnoči z voditeljico Vesno Topolovec. Njen gost bo klinični psiholog dr. Bojan Varjačič Rajko.
Andreja in Jože Potrebuješ se poznata iz šolskih klopi, njuna ljubezenska zgodba pa se je začela pred Jožetovim odhodom k vojakom. Par sta že več kot trideset let. Na kakšen način po tridesetih letih netita iskre ljubezni? Kaj je zanju ljubezen? Kako jo negujeta? Na valentinov nočni pogovor so povabili Andreja in Jože Potrebuješ ter Iztok Konc.
Gostja tokratnega nočnega programa bo učiteljica Mateja Peršolja. Primorka iz Vrtojbe že dvajset let živi v Domžalah, matematiko pa poučuje na Osnovni šoli Preserje pri Rádomljah. Že od začetka učiteljevanja raziskuje nove načine poučevanja in posvetila se je formativnemu spremljanju. Izdala je priročnik za učitelje Formativno spremljanje v praksi. Zaradi svojega dela je tudi ena izmed petih kandidatov, ki se potegujejo za mesto slovenskega predstavnika na svetovnem izboru Najboljši učitelj na svetu. Na nočni klepet jo je povabila Karin Zorn Čebokli.
Na nočnem obisku se nam je pridružila Špela Jezovšek – Stella, 20 letnica, ki je pred kratkim izdala svoj prvi studijski album z naslovom Ta neki neki. Vsestransko ustvarjalko odlikuje izvrsten glas, vsaj toliko pa tudi izvirni avtorski teksti in glasba. Ena izmed pesmi na albumu je napisana celo v japonskem jeziku, ki mu je zaradi zvena naša nočna gostja posvetila tudi študijsko pot. Ob tem Stella igra še klavir, violino in ukulele, na katere nam je med pogovorom tudi zaigrala. Pa tudi o oblakih, plesu in drugih stvareh, ki življenje Špele Jezovšek - Stelle delajo zanimivo, smo govorili.
V prvi ura nočnega programa bomo izdelovali domače milo. Naša gostja bo Mateja Fištravec, profesorica sociologije in prevajalka za nemški jezik, ki zase pravi, da je strastna raziskovalka življenja, radovedna in kreativna.
Človeško oko sliši marsikaj, a še zdaleč ne vsega. Medtem ko oko opazuje pajka, ki leze po steni, uho ne zaznava zvoka, ki ga njegovo premikanje ustvarja. Bioakustični umetnik Boštjan Perovšek ga ozvoči in posname. Neslišni vibracijski signali živali postanejo del njegovih kompozicij, ki pa niso zgolj znanstveno dokumentaristične. Umetnik jih obdeluje, posega vanje z avtorskimi intervencijami, bogati in spreminja zvočno sliko s pomočjo računalnika. Zanimajo ga tudi urbani zvoki in človeški glasovi. Njegove kompozicije kombinirajo zvočne pokrajine in ustvarjajo nove. Tako nastajajo številne zvočne instalacije, posnetki, zvoki za razstave, glasba za filme. Njegovo zadnje odmevno delo so Koronske noči v Ljubljani. Prisluhnite zvokom mesta med policijsko uro in pogovoru z umetnikom Boštjanom Perovškom, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Tale koronavirus je pa res trmast, ampak slej ko prej ga bomo že zbrcali stran. Preprečuje nam celo, da bi se družili, ampak v nočnem programu s tem ni težav. Prijateljstvo ostaja, jeza in osamljenost pa rojevata kup nabritih šal. V vsaki je zrno resnice - zato pa so tako smešne. Voditeljica Mojca vas vabi v družbo nočnih sov. Vsaka je drugačna, pa vendar se imamo vse prav dobro, ko smo skupaj.
Potem, ko so pred dobrimi tremi leti o spolnem nadlegovanju javno spregovorile ameriške igralke, so svoj glas povzdignile tudi igralke iz Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Slovensko javnost pa je pred dnevi razburila izpoved igralke Mie Skrbinac o nadlegovanju, ki ga je bila kot študentka deležna na AGRFT. Gibanje #nisisama, ki mu v teh dneh podporo izreka na tisoče ljudi, je preplavilo družabna omrežja, mag. Nika Kovač, pobudnica slovenskega gibanja #jaztudi, pa je skupaj s sodelavci Inštituta 8. marec vložila pobudo za spremembo kazenskega zakonika glede posilstva. Povabili smo jo v oddajo Nočni obisk, kjer bo spregovorila o aktualni družbeni problematiki.
Neveljaven email naslov