Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po polnoči bomo gostili Matjaža Kološo, diplomiranega inženirja živilske tehnologije, prehranskega svetovalca in predavatelja v Izobraževalnem središču Piramida v Mariboru. Govorili bomo o zdravi hrani in zdravem prehranjevanju, ki je pred prazničnimi dnevi za marsikoga poseben izziv. Vprašali se bomo tudi, kako pomembna pri prehranjevanju so prehranska dopolnila, kakšen je odnos mladih do zdrave hrane in kako prehransko ozaveščeni smo Slovenci, razložili pa bomo tudi, kaj se skriva za imenom Matjaževa kuharija.
Včasih si oprta čelo, poišče nenavaden kraj in zaigra. Včasih svoj nastop brez publike tudi posname in ga deli z nami na svojem You Tube kanalu Music Skywalker. Bacha v cestnem podhodu, priredbo Pata Methenya v vagonu starega vlaka v železniškem muzeju. Je član Slovenske filharmonije, igra tudi v številnih komornih zasedbah od klasičnih do bolj alternativnih, kot je bila All Capone štrajh trio. Če je glasba na prvem mestu, pa sta takoj za njo planinarjenje in veslanje. S psičko Nelly doživljata mnoge morske in gorske avanture, ki jih duhovito opisuje v svojih popotnih zapisih, pospremljenih s fotografijami. O glasbenih in drugih poteh se z gostom Ivanom Šoštaričem pogovarja Nada Vodušek.
Ves čas radijskega oddajanja program bogati glasba. A kdo so ti, ki z glasbenim izborom skrbijo za dobro voljo poslušalcev? Koliko znanja in včasih tudi domišljije je treba, da ugodijo vsaj večini glasbenih okusov? Enega izmed njih, Tomaža Gučka, bo v tokratnem nočnem klepetu razkrivala Lucija Grm. V ritmih, ki jih bo izbiral sam.
Arhitekt Jože Plečnik je v hiši v Trnovem živel 36 let. Ana Porok živi z njim in s hišo dobro desetletje manj. Začelo se je tako, da so v Plečnikovi hiši potrebovali nekoga za počitniško delo. Ker je s svojim entuziazmom in poznavanjem mojstrove zapuščine impresionirala enega največjih poznavalcev njegovega dela in življenja - dr. Petra Krečiča, je bilo počitniško delo njeno. To počitniško delo se je nadaljevalo s pripravništvom in končalo z zaposlitvijo. Ostalo je zgodovina! Ana Porok, diplomirana umetnostna zgodovinarka, je kustosinja Plečnikove hiše in njeno življenje se močno in zelo celostno prepleta z zapuščino Jožeta Plečnika. Ne naveliča se ga. Saj kljub temu, da mislimo, da o velikanu slovenske pa tudi svetovne arhitekture vemo že vse, je prostora za raziskave in nove uvide še ogromno. To je med drugim pokazala tudi trenutna razstava (zaradi epidemioloških ukrepov žal začasno nedostopna javnosti) v sodelovanju z NUK-om o prijateljstvu med trnovskima sosedoma- Plečnikom in duhovnikom ter pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki temelji na njuni korespondenci in je razkrila veliko novega. Kako je živeti s Plečnikom, kaj je v njem tako presežno navdihujočega, da se je odločila posvetiti mu velik del življenja? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z voditeljico Liano Buršič.
V nočnem programu bomo govorili o žlahtnosti in moči slovenskega jezika. Na obisk prihaja jezikoslovka dr.Vesna Mikolič, sicer redna profesorica in znanstvena svetnica na jezikoslovnem inštitutu ZRS Koper in na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu, ki je v svoji zadnji monografiji prva in temeljito raziskala to področje. Kdaj rečemo, da ima nekdo sočen jezik, da zna kdo kaj žmohtno povedati? Na drugi strani se nam marsikdo zdi medel, neprepričljiv. Slovenci smo bili v preteklosti znani kot še preveč umirjeni govorci. Z demokratizacijo družbene komunikacije se to spreminja- nas res bolj pritegnejo močne, udarne, celo grde besede? To je le nekaj iztočnic za pogovor s slovenistko in italijanistko, avtorico številnih znanstvenih del, ki je zelo aktivna tudi v lokalnem okolju. V zadnjem času si v posebnem projektu prizadeva za ovrednotenje reke Rižane.
V nočnem programu bomo govorili o žlahtnosti in moči slovenskega jezika. Na obisk prihaja jezikoslovka dr.Vesna Mikolič, sicer redna profesorica in znanstvena svetnica na jezikoslovnem inštitutu ZRS Koper in na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu, ki je v svoji zadnji monografiji prva in temeljito raziskala to področje. Kdaj rečemo, da ima nekdo sočen jezik, da zna kdo kaj žmohtno povedati? Na drugi strani se nam marsikdo zdi medel, neprepričljiv. Slovenci smo bili v preteklosti znani kot še preveč umirjeni govorci. Z demokratizacijo družbene komunikacije se to spreminja- nas res bolj pritegnejo močne, udarne, celo grde besede? To je le nekaj iztočnic za pogovor s slovenistko in italijanistko, avtorico številnih znanstvenih del, ki je zelo aktivna tudi v lokalnem okolju. V zadnjem času si v posebnem projektu prizadeva za ovrednotenje reke Rižane.
Na nočni obisk prihaja Biljana Novak – Biba, operna pevka, ki je magistrirala na zagrebški akademiji za glasbo. Bila je operna solistka Hrvaškega narodnega gledališča Split in solistka koncertne Direkcije Zagreb, znana pa je tudi kot Hribarjeva Biba iz oddaje Hri-bar, ki je bila predvajana na Televiziji Slovenija. Poleg opere njeno kariero zaznamujejo tudi mnoga uspešna sodelovanja z drugimi glasbeniki, aktivna pa je tudi kot vodja otroškega zbora Lučke iz Kapel, v katerem glasbeno izobražuje 16 deklic.
Prvo uro nočnega programa bo sladko, zdravo in medeno. Na obisk se odpravljamo v okolico Maribora, k očetu in hčeri, Borisu in Niki Poslek. Oče, nekdanji informatik, je poslušal klic iz otroštva in se ponovno podal na pot čebelarstva, Nika pa skrbi za prepoznavnost, kreativnost in inovativnost medenih izdelkov. In to je zmagovalna kombinacija, saj je njuna kremna medena Žlahtna Izabela že bila nagrajena doma, letos jeseni pa tudi na Finskem. Seveda pa boste slišali še veliko zanimivih in uporabnih dejstev o medu, zato prisluhnite malo po polnoči. Voditelj to noč bo Robert Zajšek, ki je izbral tudi glasbo.
Včasih se nam zdi, da stopicljamo na mestu. Gotovo se je tudi vam že pripetilo. Se morda to dogaja junakinji romana Koliko korakov naredimo, kadar stojimo? Tega vam seveda ne bomo izdali. Zato pa se bomo o navdihu zanj pogovarjali z avtorico in vam postregli s kakšnim odlomkom. Leta 2015 je izdala prvenec Tri kroge okrog hiše. Še zmeraj hodi, šteje korake in si izmišlja besede na poteh samotnega pisanja, a tudi na odrih sodelovanja. V zdaj že kultni predstavi Skupaj, ki jo intenzivnih šest ur uprizarjata Leja Jurišič in Marko Mandič, ju spremlja z besedilom, ki nastaja sproti, in se med njunim gibanjem prikazuje na zaslonih. Vsaka beseda odpre pot novi. V nočnem pogovoru jih s Semiro Osmanagić odpira Nada Vodušek.
V nov teden pregovorno turobnega novembra bomo vstopili z eno najvidnejših slovenskih pevk, ki se spogleduje s pop glasbo, jazzom, soulom, gospelom, večno zelenimi melodijami in muzikalom, z vedno nasmejano, optimistično, dobrosrčno, energično Dinamitko. Da bo pogovor z njo prvi dve uri podkrepljen s pesmimi v njej značilni in prefinjeni interpretaciji seveda ni treba posebej poudarjati. Vabljeni torej v iskriv Nočni program na pohajanju po pestri glasbeni poti izjemne vokalistke Alenke Godec.
Proper je petčlanska zasedba, prepoznavna po glasbeni širini – njene skladbe odmevajo na radijskih postajah in koncertnih prizoriščih, razveseljujejo pa tudi kot skupina za vsakovrstna, še posebno poročna slavja. Mladi, a izkušeni glasbeniki so lani predstavili svoj prvenec, album Naprej, te dni pa v studiu pridno vadijo in že pripravljajo nove skladbe. Kakšne bodo, zakaj ustvarjajo samo v slovenščini, kaj najbolj pogrešajo v teh časih – vse to boste izvedeli v noči s sobote na nedeljo, ko se bosta voditeljici Tadeji Bizilj v studiu pridružila pevec Luka Sešek in vodja skupine Jan Gerl.
Primož Lemež, novinar, izjemen poznavalec področja e-mobilnosti je Nočni gost. Meseca septembra je izdal knjigo z zanimivim naslovom GOSTILNIŠKE ZGODBE O eMOBILNOSTI. In pravi, da električna mobilnost ne sodi več v prihodnost, ampak krepko pretresa sedanjost: z vsemi prednostmi in trenutnimi pomanjkljivostmi, zgodami in nezgodami povezanimi z električno mobilnostjo. Z njim se je v koprskem studiu pogovarjal Branko Laginja.
Bil je plavalec in trener, pojavljal se je kot vojak in berač, na odrskih deskah je oživil mnoge like, a najbolj ga Slovenija pozna v upodobitvi Franceta Prešerna. Iskriv, duhovit, ustvarjalen, iznajdljiv, predvsem pa prešeren gost vam bo krajšal minute nočnega programa Radia Slovenija. Lucija Grm je v goste povabila kranjskega igralca Bojana Beštra.
Natalija Resnik se ukvarja s kaligrafijo, v društvu Čar Griča pa skrbi, da stare šege, navade in običaji s Ptujskega ne utonejo v pozabo. Proučuje tudi modrost starih ljudstev; afriške pregovore, v katerih so strnjene izkušnje in modrosti več generacij, je zbrala v knjigi Pot do izvora. Pogovoru z zanimivo gostjo lahko prisluhnete takoj po polnoči.
Umetnost govori o nas, o naših svetovih. O tistih, ki so bili, ki so, ali pa bi lahko bili. Drugačni. Tako kot skladba Drugačen svet, ki napoveduje tretji album pianista in kantavtorja Dominika Bagole. Pod umetniškim imenom Balladero nam poje včasih otožne, včasih optimistične balade, nas popelje skozi sanjave meglice, z glasbo nežno poboža našo dušo, nas včasih zvabi tudi na ples. O njegovih glasbenih poteh in o drugih življenjskih rečeh bo tekla beseda v nočnem pogovoru, v katerem seveda ne bo manjkalo dobre muzike. Dominika Bagolo je na obisk povabila Nada Vodušek.
Skupina Šukar velja za eno bolj znanih zasedb pri nas, ki izvaja romsko glasbo. Letos obeležujejo trideset let delovanja. V prvih dneh januarja je izšel dolgo pričakovani novi studijski album Baro ilo oziroma Veliko srce. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studijih Radia Slovenija. Od prvotne zasedbe sta v njej ostala le še Igor Misdaris in Nenad Ljubotina, ki se nam bosta pridružila na nočnem klepetu. Po poti spominov Šukarjev se bo v spremstvu njihove glasbe z gostoma sprehodil Sandi Horvat.
Pravi, da je ekstremno pozitiven in da v vsaki stvari vidi dobro. Star je 42 let, poročen, oče treh hčera. Za njim je petnajst kemoterapij, dvaintrideset obsevanj, trije tedni toplic in osemnajst let od postavitve diagnoze limfom. Povabilo na Nočni obisk je sprejel predvsem zato, da bi tistim, ki se v tem času soočajo s hudo boleznijo, pokazal, da je v življenju možno vse. V noči s sobote na nedeljo je Iztok Konc v nočnem programu gostil Jako Jakopiča.
Na nočni obisk prihaja Maša Klavora, direktorica Fundacije Poti miru v Posočju, občinska svetnica in podžupanja Občine Tolmin, nekdanja predsednica Kluba tolminskih študentov, predvsem pa ljubiteljica doline Soče. Kako gre aktivizem skupaj s funkcionarstvom in (lokalno) politiko in kako jo je pri svojem delu zaznamovala aktivna družina in ljubezen do domačih krajev, se bo pogovarjala z Marišo Bizjak.
Veste, koliko naselij je v Sloveniji? Kar 6.036! In prav vsa je v malo manj kot šestih letih obiskal 30-letni Kranjčan Mitja Lavtar. Na več kot 42.000 kilometrov dolgem podvigu z imenom Projekt Slovenija, ki je po dolžini enak poti okrog Zemlje, je spoznaval kraje, ljudi in navade v vseh koncih Slovenije ter tako kot turistični vodnik in podiplomski študent turizma dobil odličen vpogled v turistično ponudbo in znamenitosti Slovenije. Mimogrede je poleg fotografij krajevnih tabel zbiral še sopomenke za izraz »napiti se« in seveda nova poznanstva.
Neveljaven email naslov