Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
Žametast, topel, pomirjajoč baritonski glas gosta tokratnega nočnega programa je zapolnjeval učilnico, zveni v sozvočju različnih zborov in pevskih skupin – tudi na Evroviziji, sposodili so si ga mnogi animirani junaki, doni na odrih slovenskih muzikalov, pred mikrofon stopi tudi kot solist in radijski voditelj. Nočni gost bo učitelj, pevec, igralec in moderator Marjan Bunič.
Leto 2016 se s podelitvijo nagrad Ameriške filmske akademije končuje tudi za ustvarjalce, predvsem pa za ljubitelje filmov. V nočnem programu bomo neposredno prenašali 89. podelitev zlatih kipcev ali oskarjev. V studiu bo dogajanje z voditeljema Nadio Petauer in Juretom K. Čoklom komentiral poznavalec filma Iztok Polanc. Začnemo takoj po polnoči z dogajanjem na rdeči preprogi, nato pa se bo v nočnem programu zvrstilo vse tisto, kar morate vedeti o letošnjih zmagovalcih in poražencih najprestižnejše filmske nagrade na svetu. In oskarja dobi …
Od oceanov do vesolja. In vse vmes. Takšen bo naš radijski začetek zadnje februarske nedelje. Na obisk prihaja doktor Matjaž Ličer, znanstveni sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ima poleg doktorata iz fizike tudi doktorat iz filozofije. Ukvarja se z operativno fizikalno oceanografijo, pred tremi leti pa je v slovenščino prevedel tudi Einsteinovo knjigo O posebni in splošni teoriji relativnosti. Zapluli bomo v svet znanstvenega preučevanja značilnosti Jadranskega morja, se vprašali kakšen je pomen modelov za napovedovanje njegovega stanja in pogovarjali o enem največjih umov v zgodovini znanosti. Vabljeni v našo družbo! Dr. Matjaža Ličerja je na obisk povabila Mojca Delač.
V studiu Radia Koper opolnoči pričakujemo obisk Bogdana Ambrožiča iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Pravkar se je vrnil s simpozija v španski Sevilli, kjer je pri mladem pacientu “v živo” opravil poseg voden z računalniško navigacijo, sistemom, ki so ga nadgradili prav v Valdoltri. Novico so povzeli številni španski in drugi mediji. Z zdravnikom Bogdanom Ambrožičem, ki je z uglednim belgijskim strokovnjakom sodeloval tudi pri prvi transplantaciji meniskusa v Sloveniji, se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem je že zakoračil v petdeseto leto delovanja. Vanj so vključeni otroci, mladostniki in odrasli z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju ter dodatnimi motnjami. Kakšno je poslanstvo in vizija tega centra, kako poteka celostna skrb teh oseb, kakšen je odnos družbe do oseb z motnjami v duševnem razvoju, pa tudi o tem, kako stroka danes definira te osebe na področju spolnosti, bo spregovorila Vojka Lipovšek Polc, defektologinja in profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike. Z njo se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Govoriva lahko o demokraciji, sobivanju, razlikah, o begu možganov, je rekel Dejan Srhoj. Tokratni nočni gost je plesalec, koreograf in neodvisni performer. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani je študij nadaljeval in uspešno zaključil v Münchnu, nato pa tri leta plesal v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana. Danes deluje na polju sodobnega plesa; zanima ga, kako umetnost spodbuja kreativnost, saj pravi, da so tudi medosebni odnosi le ples. Z Dejanom Srhojem se bo v noči iz torka na sredo pogovarjal Iztok Konc.
Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.
S skokom prvega kurenta se je začel pustni čas. Z zvonjenjem so začeli odganjati zimo in prebujati pomlad. Napor nošenja težke kurentije ter boj z zlom od nekdaj zmorejo samo moški. Je to najbolj znano ljudsko izročilo v Sloveniji, kjer imamo izjemno bogato plesno izročilo od Goričkega do Rezije, čeprav je za narodno obveljala gorenjska noša kot najbolj bogata? O ljudskih plesih in godcih ter izročilu, ki ga že 50 let ohranja folklorna skupina Emona, v tokratnem nočnem programu z Alenko Terlep.
Na nočni obisk prihaja Rok Valenčič, mladenič, ki že več let živi s Tourettovim sindromom. Gre za nevrološko motnjo, za katero so značilni nenadni telesni gibi ali tiki, ki sprožajo nenadzorovane reakcije, tudi neprimerno vedenje in obsesije. A če bolezni ne poznaš, se z njo ne moreš soočiti, pravi 33-letni Sežančan, ki se je po več letih tišine in odmikanja postavil na noge in skozi bolezen odkril svoj talent. Začel je literarno ustvarjati. Roka Valenčiča bo gostila Barbara Čepirlo.
Društvo »Streha za vse« je humanitarna študentska organizacija, ki s prostovoljnimi prispevki izvaja gradbene posege v odročnih krajih sveta. Pri svojih projektih sledijo načelu »načrtuj in zgradi«, graditev stavb pa razumejo predvsem kot priložnost za povezovanje različnih znanj, izkušenj in ljudi. Njihov najnovejši projekt je graditev učnega centra za otroke v mestu Kabale na jugu Ugande, kamor bodo odpotovali poleti in v sodelovanju z lokalnimi prebivalci v osmih tednih zgradili stavbo. Potek odprave in priprave nanjo bosta voditelju Juretu Čepinu v Nočnem obisku podrobneje predstavila predsednik društva Streha za vse Jure Ule in zunanji sodelavec pri projektu Primož Pavšič.
V Nočnem programu, ki ga vodi Robert Zajšek, bomo predstavili knjigo Raztrgana do kosti; prvenec avtorice Sabince Gorenc, v katerem opisuje, kako se je znašla na dnu, ko je ostala popolnoma brez vsega – družine, doma, službe, prijateljev, otrok in se ob spoznanju modrosti o iskrenosti ponovno dvignila kot feniks iz pepela.
Odraščal je v psihiatrični bolnišnici, saj je sin znanega psihiatra Janeza Kanonija. Na Nočni obisk prihaja Črt Kanoni, po izobrazbi ekonomist, ki pa ga bolj poznamo kot radijskega in televizijskega novinarja, urednika in avtorja dokumentarnih reportaž, zdaj pa veščega pisca. Pravi, da ga je prav oče navdušil za vse lepe reči v življenju in ga naučil strpnosti ter spoštljivega odnosa do soljudi. Črt Kanoni se še vedno vrača v Polje in v enem od intervjujev je dejal: «Kjer sem shodil, bom tudi končal.« S Črtom Kanonijem se bo v noči iz torka na sredo pogovarjal Iztok Konc.
Strokovnjaki za konje pravijo, da imajo konji na ljudi močan vpliv. So velike in močne živali, zato pri mnogih vzbudijo prirojen strah. Ampak, če se naučimo ta strah premagati, dobimo priložnost spoznati njihove prave osebnosti, ki so pri konjih, tako kot pri ljudeh, precej različne. Ker so konji izredno intuitivna bitja, reagirajo na to, kaj se dogaja znotraj nas, ne glede na to, kaj kažemo navzven. Druženje s konji nam tako lahko pomaga ozavestiti stanje našega duha. V noči iz nedelje na ponedeljek, se nam bo v oddaji Nočni obisk pridružila Neja Kutin iz Zavoda Pastirica, ki se ukvarja z raziskovanjem področja učenja s pomočjo vizualnega zaznavanja in združevanja znanj različnih področij. Ena področje je tudi metoda Učenje s konji. Vabljeni k poslušanju pogovora z Nejo Kutin, ki na 45 kraških hektarih prebiva s čredo konj, za katere skrbi po t.i. barefoot metodi. Kaj to pomeni izveste po polnoči, ko se bo pridružila voditeljici Lei Ogrin.
Izdelovanje čevljev je družinska tradicija. Ko ji je dedek pokazal, kako se izdela čevelj, poti nazaj ni več bilo. Alja Viryent, oblikovalka čevljev in podjetnica, ve, kaj hoče. Svoj delovni prostor je pred kratkim našla v delavnici v opuščenem Peku v Tržiču, zaposlila nekaj delavcev in trgu že ponudila prve pare čevljev. Udobnost, sodobnost in nekaj več, to je tisto, na kar stavi. Več v nočnem pogovoru Alje Viryent z Darjo Groznik.
Anton Marn je ravnatelj višje strokovne šole za oblikovanje kamna in fotografijo v Sežani, kjer so, tako kot drugod po Sloveniji, ta konec tedna ujeti v informativne dneve. Letošnje leto je zanj drugo, ki ga preživlja kot ravnatelj majhne in specializirane višje strokovne šole, a pravi, da je prav to prednost strokovnega študija v Sežani. Antona Marna, arhitekta med kamnoseki in fotografi, bo gostila Janja Novoselc.
Ko je izvedela, da k nam prihajajo begunski otroci, je takoj stopila v akcijo. Zanje je zbrala igrače, jim z objemi zaželela dobrodošlico in varno pot. “Ko gre za otroke, bi premikala gore.” Tudi njo in njena otroka je iz Sarajeva v Slovenijo prignala vojna. Ostala je in se uveljavila kot odlična novinarka z velikim čutom za ljudi. Svojo strast in željo po lepem uspešno udejanja kot stilistka v uigranem tandemu s fotografinjo Matejo Jordović Potočnik. Lepoto najde v drobnih stvareh, ki nam obogatijo in polepšajo tudi trenutke, ko nam je težko. Čeprav se bolje počuti v vlogi tiste, ki sprašuje, je tokrat naredila izjemo in se odzvala povabilu na nočni klepet. Žano Kapetanović je na obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja podjetnik, poslovni trener in t. i. coach Silvester Kmetič. V Nemčiji rojeni gost deluje na področju organizacijskega in strateškega razvoja, izvaja prodajne in vodstvene treninge za srednji in višji menedžment in s pomočjo sodobnih pristopov psihologije in ekonomije ljudem pomaga razvijati veščine vodenja, komunikacije, projektnega in timskega dela – tako doma kot tudi v tujini. Vabljeni k poslušanju po polnoči.
Zimski dež nas še kar ne spusti iz krempljev, a to dobre volje nočnih poslušalcev ne pokvari. Na predvečer praznika vas voditeljica Mojca vabi k telefonu s kakšno šalo ali za klepet kar tako. Nočne ure v dobri družbi minejo kot bi mignil.
Nika Zorjan je pop pevka, ki zadnja leta niza hit za hitom. Njena skladba Po dežju že dobra tri leta ostaja ena najbolj poslušanih skladb na slovenskih radijskih glasbenih lestvicah. 23-letna Prekmurka, ki je že stala na evrovizijskem odru kot spremljevalna vokalistka, bo kot solistka nastopila tudi na letošnjem izboru za pesem Evrovizije EMA. Kako potekajo intenzivne priprave na nastop se bo med drugim z gostjo nočnega klepeta pogovarjal Sandi Horvat.
Neveljaven email naslov