Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
Na nočni obisk prihaja Mateja Reba, slovenska mladinska pisateljica. Mnogo let je bila novinarka, od leta 1992 pa se ukvarja s književnostjo. S pisanjem je začela proti koncu študija, veliko njenih knjig je nastalo po resničnih dogodkih. Tako je recimo prva knjiga, Zmajček Bim, izšla leta 1990. Za otroški in mladinski program Radia Slovenija, pa je napisala več kot sto pravljic. O zanimivi poti, kreativnosti in pogledu na življenje, pa torej v nočnem programu, ko bo z vami voditeljica Jasmina Bauman.
S svojim tviti vedno zadane v prave točke. Naježeno in jedrnato, tako kot s kolumnami pod taistim naslovom. Kritičarka, teoretičarka, poznavalka uprizoritvenih umetnosti. Predvsem ji je ljubo neinstitucionalno, robno ustvarjalno polje. Na njem je doma. Kot gledalka in kritičarka, pa tudi kot povezovalka pogovorov z umetnicami in umetniki, debat med njimi in njihovo publiko. Zbora za publiko brez Jedrt preprosto ni. Njeni pogovori z ustvarjalkami in ustvarjalci so vedno zanimivi, zabavni in dobro obiskani. Ne gre dvomiti, da bo tak tudi nočni pogovor. Jedrt Jež Furlan je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na mednarodni praznik dela se bomo že malo po polnoči ozrli v zgodovino tega praznika in preverili, kakšen pomen skrivajo številni kresovi, ki v noči na 1. maj vsako leto zagorijo po celi Sloveniji. Z etnologinjo, kulturno antropologinjo in pedagoginjo Tino Palaič, bomo pokukali tudi čez domače meje v različne kulture in države, ki jih je sama že obiskala. Nazadnje se je mudila v Katarju. Gostjo je na nočni klepet povabil Sandi Horvat.
Noč pred prvim majem, mednarodnim praznikom dela in simbolom solidarnosti vseh delavcev, se bomo v nočnem obisku pogovarjali o odnosu mladih do dela in sindikalnega organiziranja. Gostji Tea Jarc in Zala Turšič iz sindikata Mladi plus bosta z voditeljem Juretom Čepinom delili svoje izkušnje – koliko mlade sploh še zanima članstvo v sindikatih, kaj bi se moralo na ravni organizacije spremeniti, da bi se njihovo število v prihodnje povečalo, kako se mladi sicer spopadajo z razmerami na trgu dela in s katerimi težavami se najpogosteje soočajo.
Neža Bandel je mlada klekljarica in hkrati pobudnica vseh aktivnosti okrog čipke na Krasu. V prvi polovici prejšnjega stoletja je namreč na Velikem Dolu na spodnjem Krasu deloval čipkarski krožek, ki je bil za kraške gospodinje družabno in duhovno središče. Danes ta del kulturne zgodovine ohranja in razvija Kulturno društvo Kalunca, ki se je minuli konec tedna spomnilo tudi na obletnico rojstva arhitekta Maksa Fabianija. Kaj ima ta opraviti s čipko in kam gre tradicija čipkarstva na Krasu, sta glavni vprašanji za predsednico KD Kalunca, ki jo bo gostila Barbara Čepirlo.
Njen najnovejši dokumentarec v dveh delih skozi štirinajst zgodb razpira in interpretira večni temi dobrega in zlega. Skozi bolj ali manj odstrte ali prikrite teme iz naše bližnje okolice in ne tako davne zgodovine nas sooči z vprašanji našega spreminjajočega se odnosa do grehov in vrlin. Raziskuje dvoumnosti, manipulacije in robove zgodb in dogodkov, ki niso nikoli povsem enoznačne. A ob izteku prazničnega dne pogovor ne bo tekel le o filmu Sedem grehov in vrlin, ampak še o marsičem drugem. Tudi o njenem predzadnjem dokumentarcu Ženska, zgodovinskem, esejističnem in interpretativnem pregledu boja za pravice žensk na slovenskem. Majdo Širca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni klepet prihajata zakonca Vesna in Daniel Neferamis. Z njima se bomo odpravili na popotovanje po Egiptu in tako spoznali mistiko Egipta, podoživeli kraljevo mesto Amarna, neskončne planote puščave, slišali o prijaznosti in običajih domačinov … ob vsem tem pa bomo prestavili tudi gosta sama; Vesna je napisala že nekaj knjig, eno izmed njenih življenjskih načel pa je: »Vse je v nas samih. Zato iščem tu, v sebi….« . Na nočni obisk je Vesno in Daniela povabil Robert Zajšek.
V Unescovi študiji o radiesteziji iz leta 1953 so ugledni znanstveniki zapisali, da ni nobenega dvoma, da je radiestezija dejstvo in da ni mogoče zanikati obstoja te energije, čeprav njene narave ni mogoče določiti. Še posebno zanimiva za radiesteziste je voda, saj lahko hrani veliko energetsko in zdravilno vrednost. Slovenija je bogata z zdravilnimi vodami. Starejši ljudje še vedo povedati, katera izvirska voda je dobra za oči in kje priteče t.i. moška voda. Energijo vode pa že več kot trideset let preučuje tudi nocojšnji nočni obiskovalec Jože Munih. Strojni inženir in radiestezist je prečesal večino slovenskih izvirov in preučeval zdravilne energije, ki jih voda prinese s seboj iz podzemlja. Ob tem je zbiral tudi pripovedovanja ljudi, o tem kako so to vodo uporabljali naši predniki. Ko je raziskoval domače tolminske gozdove in gore pa je naletel tudi na starodavne megalitske kroge. Čeprav niso sestavljeni iz kamnitih velikanov, kot tisti v Stonehengu, imajo prav tako visoko energijsko vrednost, je ugotovil Jože Munih. Kateri izviri in kraji v Sloveniji in njeni okolici so energijsko najmočnejši, boste izvedeli nocoj po polnoči, ko se bo z Jožetom Munihom pogovarjala Lea Ogrin.
»Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo.« Tako pravijo tokratni nočni gosti, člani vivarističnega krožka Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Vsi so ljubitelji živali, a ne le muck, kužkov in kuncev, temveč tudi tistih, ki jih ljudje ne poznajo tako dobro in imajo zato pred njimi dostikrat velik strah. Kako skrbeti za eksotične živali, ali so te res primerne za prav vsak dom, zakaj se mnogim zdijo zahrbtne, strašljive in nevarne in kako premagati te stereotipe in strah pred pajki, kačami, ščurki in paličnjaki – vse to in še marsikaj drugega boste izvedeli v nočnem pogovoru, ki ga bo vodila Tadeja Bizilj.
Voda je vir življenja. Pa ste kdaj pomislili, kako vodne, pa tudi kopenske in zračne poti zares vplivajo na življenje posameznikov? In obratno- kako ljudje vplivamo na vodni krogotok? Kakšne zgodbe torej pišeta človek in voda ob svojem sobivanju? V prvih minutah nedelje bomo veliko potovali predvsem po Albaniji, deželi, ki je izjemno bogata z rekami in drugimi vodnimi viri. Tja nas bo odpeljala doc. dr. Nataša Gregorič Bon z Inštituta za antropološke in prostorske študije. Med drugim bomo spoznali tudi mitološko kuçedro, kačastega zmaja, ki je po eni strani zloben, po drugi pa zaščitniški. Kaj ima to s preteklostjo in sodobnostjo koriščenja vodnih virov in življenjskimi zgodbami pa izveste v nočnem obisku. Doc. dr. Natašo Gregorič Bon je v radijsko družbo povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk tokrat prihaja Tom Ločniškar s sežanskega turistično informacijskega centra. Osrednja tematika pogovora bo Festival kraška gmajna, ki bo vse do konca aprila oživljal naravno in kulturno dediščino Krasa in Brkinov. Poleg ustaljenih tematskih pohodov, delavnic, strokovnih srečanj in vinsko-kulinaričnih večerov je del letošnjega festivalskega dogajanja posvečen tudi kraško-brkinskim orhidejam ali kukavičevkam ter šakalom, ki jih je na območju vedno več. Nočni obisk bo priložnost za pogovor o povezovanju občin Krasa in Brkinov pri skupni promociji destinacije in s tem povezanimi načrti. V nočno družbo vas vabi Janja Novoselc.
Bodeča neža je »naziv, ki lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti ali spolne identitete,« pravijo podeljevalke in podeljevalci nečastnega naziva. Prvič so ga podelili pred štirimi leti, prejele pa so ga številne javne osebnosti, od Vlada Žabota, Milana Kučana, Boruta Pahorja in Rosvite Pesek do letošnje zmagovalke Angelce Likovič. Zakaj je prepoznavanje seksističnih in spolno stereotipnih izjav pomembno, nam bosta v Nočnem obisku razložili Mirna Berberović z uredništva portala spol.si in Anja Kocman iz kolektiva Rdeče zore. V studio nočnega programa ju je povabila Darja Pograjc.
Na nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja dejaven športnik, promotor zdravega načina življenja, bloger in študent absolvent fizioterapije Borut Černilogar. Glede na znanje in izkušnje začenja na družbenem omrežju razvijati povsem samostojen projekt, ki ga je poimenoval Kako postati močan in ostati zdrav. Zakaj bi ga bilo dobro spremljati, pa v nočnem programu.
Zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman pozna zgodbe zasvojenosti in bolečine. Z njimi se je soočila sama, z njimi se srečuje v psihoterapevtski praksi, o njih piše v knjigah. V trilogiji Umirjenost, Pogum in Modrost opisuje, kako zasvojenost in travma spremenita doživljanje ljudi in kako hude posledice pustita v njihovih življenjih. Tudi o tem bo Sanja Rozman govorila nocoj po polnoči. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Velika noč je polna pisanih barv in omamnega vonja po orehovi potici. Po prijetnem dnevu bo tudi noč zanimiva. Napolnite svoj telefon, pripravite kakšno šalo in po polnoči vas voditeljica Mojca vabi na neobvezen prijazen klepet.
Aleš Smrekar se je zelo mlad zapisal morju in jadranju, kjer je našel enega od poklicnih izzivov. Kot novinar je bil skoraj dve desetletji tudi nepogrešljiv radijski glas alpskega smučanja. Prav zaradi povezanosti z morjem ga, Gorenjca, gostimo na valovih Radia Koper. Aleša Smrekarja je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
Nočni pogovor bo zvenel o glasbi in skozi njo. S pevko, ki ima rada poezijo in poezija ljubi njen glas. Z njenega prvega albuma so prelepo peli stihi pesnice in igralke Mile Kačič. Za drugega je verze napisala sama. Na tretjem pa zveni sodobna romska poezija pesnikov iz Balkana in Vzhodne Evrope. Album Kamlisajlan je letos pripotoval še v elektronski različici, Katja pa s svojo muziko potuje po glasbenih žanrih, po svetu in se včasih vrne tudi domov, ali bolje rečeno k nam. Če si doma v muziki, je tvoj dom povsod, kamor položiš glavo. Vsak oder, na katerem nastopaš. Katjo Šulc je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Japonska, ta skrivnostna in daljna dežela, ima v srcih Karmen in Borisa Peršaka posebno mesto. Tam živi njuna hči in nedavno sta jo obiskala, ob tem pa prepotovala več kot 4000 kilometrov po otokih Honšu, Kjušu in Šikoku. Navdušena nad njeno zgodovino in posebnostmi sta na III. gimnaziji v Mariboru pripravila posebno razstavo. O lepotah, tradiciji in nasploh o deželi vzhajajočega sonca, kjer je na leto okoli 1500 potresov, bosta pripovedovala po polnoči. Pred mikrofon ju je povabila Darinka Čobec.
Tanji Cegnar vreme ni le tema za neobvezen klepet, ampak znanost, ki ji je posvetila velik del življenja. Četudi daje resen vtis, pa se priljubljena vremenoslovka in klimatologinja hitro izkaže za iskrivo sogovornico. Ob vse bolj perečih podnebnih spremembah ne sedi križem rok, ampak dejavno išče konkretne rešitve. Zanjo se pogovor ne konča pri ciklonih, frontah in ultravijoličnih žarkih; še marsikaj drugega nam bo povedala nocoj po polnoči. Prav gotovo si lahko z njenim prihodom v radijski studio, kljub napovedanim padavinam, obetamo vedro razpoloženje. S Tanjo Cegnar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Neveljaven email naslov