Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


05.02.2017

Blaž Germšek

Na nočni obisk prihaja Blaž Germšek, vodja Centra za raziskave in poskusništvo na Kmetijskem Inštitutu Slovenije. Je eden tistih, ki utira pot novim načinom pridelovanja hrane pri nas. Njegovo glavno področje dela je namreč implementacija sodobnih tehnologij v kmetijstvo. Agronom, ki sledi svetovnim trendom, bo v nočnem pogovoru z Ano Skrt spregovorili tudi o hidroponiki, uporabi brezpilotnih letalnikov za kmetijske namene, povzel trende urbanega kmetijstva in se sprehodil do tovarn zelenjave na Japonskem.


04.02.2017

Rock skupina Vintage

V novogoriškem studiu Radia Koper bomo po polnoči gostili rock skupino Vintage. Skupina zveni tako, da bi se s skladbami, v kolikor bi luč sveta ugledale v osemdesetih, usidrala med klasike in bi se je spominjale generacije. Ampak skupine ne bomo umeščali v predalčke. Najprej jo bomo spoznali in šele nato njenim članom postavljali vedno aktualna vprašanja o rock ‘n’ rollu. Na nočni obisk je člane skupine Vintage povabil Boštjan Simčič.


03.02.2017

Jernej Šček

Na nočni obisk prihaja Jernej Šček, profesor filozofije in zgodovine na liceju Prešeren v Trstu. Kot avtor objavlja v dnevnikih in revijah, kot voditelj in avtor oddaj sodeluje tudi z Radiem Trst A. Prireja predavanja in okrogle mize v sklopu tržaških kulturnih društev ter za projekt Misliti več. Je navdušen gornik in ljubitelj svetovne gorniške literature. Zase pravi, da so gore zanj poligon osebne rasti. Kot predavatelja ga boste lahko spoznali tudi na bližajočem se Festivalu gorniškega filma.


02.02.2017

Simon Eržen

Simon Eržen je strasten kolesar že od malih nog; po številnih uspehih v gorskem kolesarjenju se je odločil za še drznejši korak – s kolesom prekolesariti ves svet in iti preko vseh meja. Precejšen kos načrtovane poti je že za njim, toda za cilj, ki je 100.000 kilometrov, bo moral še krepko vrteti pedale. O doživljanju Japonske, Nove Zelandije, Tadžikistana in drugih dežel nam bo pripovedoval takoj po polnoči. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.


01.02.2017

Slavko Mežek

Slavko Mežek, po duši in izobrazbi predvsem glasbenik, velja za opaznega aktivista pri ohranjanju ter uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine na skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Velik prijatelj in poznavalec slovenskega zamejstva, zadnja leta vodi nacionalno gibanje Kultura-natura.si, katerega projekti med drugim so Slovenski kozolec, Po bečelah se vižej in (Ne)znano zamejstvo.


30.01.2017

Anja Garbajs in Peter Tišler

Anji Garbajs so zdravniki pred dvema letoma že drugič presadili jetra. Ves čas je verjela, da bo po operaciji spet lahko potovala, se športno udejstvovala; skratka živela kot pred boleznijo … In dejansko je tako. Peter Tišler je pred slabim letom dobil kar dva organa: novo ledvico in trebušno slinavko. Zdaj, pravi, lahko spet živi svobodno in brez večjih omejitev. Dve življenjski zgodbi, dve težki preizkušnji. Anjo Garbajs in Petra Tišlerja je na nočni obisk povabil Iztok Konc.


29.01.2017

Danijela Voljč (Konfucijev Inštitut)

Kitajsko novo leto se letos začenja 28. januarja in je v znamenju petelina. Med drugim naj bi slednji simboliziral ponos, ambicioznost, iskrenost in pogum. Kitajsko novo leto je čas največjih kitajskih migracij, v prvih urah nedelje pa se bomo tudi mi odpravili na popotovanje na Kitajsko in nazaj, in sicer z magistrico Danijelo Voljč, direktorico Konfucijevega inštituta v Ljubljani. Slednji je eden izmed 511 Konfucijevih inštitutov v 140 državah sveta, in eden izmed 25, ki so lani dobili naziv » Konfucijev inštitut leta«. O poučevanju in spoznavanju kitajske kulture, povezovanju in poslovnih priložnostih ter seveda tudi o običajih praznovanja kitajskega novega leta v prvih minutah nedelje. Na nočni obisk je Danijelo Voljč povabila Mojca Delač.


28.01.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.01.2017

Tilen Artač

V oddaji Nočni obisk se nam bo to noč pridružil Tilen Artač. Tilen je umetnik. Je najmlajši dobitnik Ježkove nagrade. Njegov glas in včasih tudi obraz lahko prevzameta mnogotero podobo. Je to talent ali nadnaravna sposobnost? Kako velika je odgovornost, ki pride s tako posebno močjo? Kako nadarjeni satirik preverja aktualno dogajanje, komu sledi na družabnih omrežjih in kakšne izjave, dogodki in opažanja sprožijo vznik novega lika? Preverite po polnoči, ko se bo s Tilnom Artačem pogovarjala Lea Ogrin.


26.01.2017

Jože Korošec in Marjan Šarec

V prvi uri nočnega programa lahko prisluhnete pripovedi 89-letnega Jožeta Korošca iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah. Kljub starosti je vedrega duha in iskrivih misli. Dandanes mu je v največje veselje rezbarjenje in kiparjenje iz lesa. Njegovemu razmišljanju o življenju, delu in domovini lahko prisluhnete po polnoči. Oddajo je pripravila Metka Perko. V nadaljevanju nočnega programa, pa bomo ponovili oddajo Obrazi sosednje ulice, v kateri je bil naš gost Marjan Šarec, župan občine Kamnik, pred tem pa dolgoletni radijski in televizijski ustvarjalec. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.


25.01.2017

Slovenska pin-up kraljica Sara Stacey Child

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


23.01.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


22.01.2017

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

Hladni, a lepi sončni dnevi nas obdajajo. Kljub mrazu je treba ven, v naravo. Saj veste: vreme je vedno pravo, samo oprema, obleka in obutev, mogoče ni. Prava oprema za klepet v nočnem programu, kamor vas vabi voditeljica Mojca, pa je poln mobi. Bodite zraven


21.01.2017

Evgen Ban

Doma je iz Kontovela pri Trstu in je eden najbolj znanih zamejcev tudi na naši strani. Šport in glasba sta njegova strast, radio, televizija in oder so njegova ljubezen in poklic. Pravi, da je Italijan in Slovenec. V Italiji je Eugenio, pri nas Evgen Ban. Več let je bil televizijski voditelj v Milanu, predlani tudi moderator slovenskega razstavnega prostora na Expu. Danes je tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. O svojem razgibanem življenju, razpetem med številne aktivnosti, bo Evgen Ban pripovedoval Sandiju Škvarču po polnoči.


20.01.2017

Tin Vodopivec

Na nočni obisk prihaja eden izmed začetnikov slovenske ”stand up” komedije, ki ravno v teh dneh praznuje 10. obletnico obstoja v pri nas, Tin Vodopivec. S svojim čistim observacijskim humorjem je od začetka svoje kariere leta 2006 s svojimi nastopi obiskal države po vsem svetu, trenutno pa je Tin Vodopivec skupaj z Borisom Kobalom eno najbolj vročih imen komedije v predstavi Staro za novo. S Tinom Vodopivcem se bo voditelj Aleš Ogrin po polnoči pogovarjali o priljubljenosti ”stand up” komedije pri nas, stvareh, ki komika navdihujejo pri sestavljanju šal in tudi o dobrodelni noti, ki jo ima predstava Staro za novo.


19.01.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.01.2017

Nočni obisk

Sredin nočni obisk bo minil v znamenju lokostrelstva, dinamične športne panoge, ki združuje fizično moč in psihično stabilnost. Čeprav lokostrelstvo medijsko ni najbolj izpostavljen šport, naše tekmovalke in tekmovalci na mednarodnih tekmovanjih redno posegajo po najvišjih mestih. Krovna organizacija, ki skrbi za razvoj tega športa , je Lokostrelska zveza Slovenije, ki pod svoje okrilje združuje več kot 30 klubov, ti pa skrbijo tudi za lokostrelski »podmladek«. Več o lepotah lokostrelstva, različnih panogah, opremi in prizoriščih bosta voditelju Juretu Čepinu povedala tekmovalka Toja Ellison in strokovni sodelavec lokostrelske zveze Matija Žlender.


16.01.2017

Nejc Lisjak

Nejc Lísjak je 21-letni igralec, režiser, prevajalec in pevec. Z odrsko umetnostjo se je začel ukvarjati že kot majhen otrok, od takrat pa sodeloval v več kot štiridesetih gledaliških projektih. Najuspešnejša dva sta muzikala Annie in Moje pesmi, moje sanje, zadnji se spomladi seli še na največje slovenske odre, prvič bo na sporedu v dvorani Tivoli. Nejc Lisjak, ki bo gost voditeljice Tadeje Bizilj, pravi, da je gledališče njegova strast, ki ga spremlja vsak dan in ga je naučila, da ni nič nemogoče, pogovoru, ki bo prepleten z glasbo iz najrazličnejših muzikalov in gledaliških predstav pa se lahko pridružite v noči na ponedeljek.


15.01.2017

Tomaž Humar

Skoraj leto dni po končanem zastavljenem izzivu – pri 19 letih je prekolesaril pet celin – je nedavno izdal knjigo z naslovom Svet ni meja. V njej je zbral vtise iz popotovanja, ki mu je prineslo vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Postal je najmlajši človek, ki je sam prekolesaril zemeljsko oblo. V 209. dneh je prevozil slabih 30000 kilometrov, obiskal več kot 2600 mest, stopil na pet kontinentov in prečkal tri oceane. Pri vsem tem pa tudi neizmerno užival. Več o podrobnostih nepozabnega potovanja, nam bo Tomaž Humar zaupal nekaj minut po polnoči. Z njim se bo pogovarjal Marko Rozman.


14.01.2017

Akademski slikar Tone Kralj

Akademski slikar Tone Kralj je z biblično in antifašistično motiviko poslikal več kot 40 cerkva na Primorskem. S poslikavami je pričel leta 1921 na Premu in nadaljeval po koncu druge svetovne vojne. V času fašizma in med vojno je njegovo delo tajno financirala primorska duhovščina, saj je bila njena ideja, da se v cerkvah ob Rapalski meji nariše etnična meja in s tem označi slovenski etnični prostor. O zanimih izsledkih interdisciplinarne raziskave, ki so pred nedavnim izšli tudi v monografiji Tone Kralj in prostor meje, se bo z zgodovinarjem doktorjem Egonom Pelikanom pogovarjala voditeljica nočnega programa Breda Biščak. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.


Stran 109 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov