Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


01.12.2014

dr. Anton Šepetavc

Na nočni obisk po polnoči prihaja dr. Anton Šepetavc, profesor francoščine in slovenščine, doktor literarnih znanosti ter ravnatelj 1. gimnazije v Celju. V svoji učiteljski karieri je kot le malokdo spoznal šolstvo po horizontali in vertikali, poučeval kar štiri predmete, se veliko ukvarjal tudi z zgodovino in športno vzgojo ter tako bistveno prispeval k današnji podobi, klimi in ugledu te gimnazije na lokalni, državni in mednarodni ravni. Je tudi pesnik, športnik in avtor mnogih razprav o zgodovini. Pred kratkim je prejel državno nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju.


30.11.2014

Katarina Juvančič

Na nočni obisk prihaja Katarina Juvančič. Katarina je antropologinja, teoretičarka, pronicljiva poznavalka in raziskovalka glasbene umetnosti. In odlična glasbenica s prelepim glasom. Z Dejanom Lapanjo sta letos izdala čudovito ploščo Hope's Beautifull Daughters, drugi del diptiha upesnjenih in uglasbenih zgodb o pogumu, srčnosti in moči žensk. V prvem delu z naslovom Selivke se njena besedila dotikajo tabujev in travm anonimnih žensk, na drugi plošči pa pripovedujejo zgodbe znanih žensk iz mitologije in zgodovine. Katarina vse v življenju počne z iskrenim in iskrivim žarom. Obeta se torej ognjevita nedeljska noč. S Katarino Juvančič se bo pogovarjala Nada Vodušek. Avtor prispevka: Nada Vodušek


29.11.2014

Dr. Rado Pišot

V nočni program prihaja dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, ki letos obeležuje 20 let delovanja. Z njim se bo pogovarjal Matej Rodela. Avtor prispevka: Matej Rodela


28.11.2014

Filip Kržišnik in Blaž Slanič

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.11.2014

Peter Misja

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


26.11.2014

Veronika Jug Adamovič in Petra Oražem

Veronika Jug Adamovič in Petra Oražem v svoji trgovinici kar pred vami zmeljeta moko ali kosmiče, in to iz vseh vrst certificiranih ekoloških žit. V Mok'ci sta dva mlina - tisti v vitrini je namenjen za mletje izključno brezglutenskih žit. Ko čakate na svojo sveže zmleto moko - mimogrede, najbolje jo je porabiti v tednu dni -, lahko o življenju s celiakijo ter vseh možnostih in na drugi strani pasteh pri pripravi brezglutenskih jedi marsikaj izveste "iz prve roke": Veronika ima dva otroka s to boleznijo. Od kod ideja za Mok'co, s kakšnimi težavami se soočata, ko iščeta kakovostno slovensko žito, česa vsega ne razumemo v povezavi s celiakijo, kako se odločiti med denimo rdečo in črno kvinojo, je le nekaj vprašanj zanju. Še več jih bomo zastavili drevi po polnoči v Nočnem programu.


24.11.2014

Barbara Pia Jenič

Stremi k temu, da gledalec ni več le pasivni subjekt, ki mora slediti navodilom, ki mu jih da izvajalec, temveč da mu omogoči odprto igralno polje, na katerem lahko izkusi neusahljivo raziskovalno otroško naravo v njem samem. Je ustanoviteljica, umetniška vodja in direktorica zavoda Senzorium, gledališča, ki se v naš prostor umešča s prav posebnim poslanstvom, ki ga uresničuje tako, da s svojimi predstavami ustvarja igrišče za javnost in udeležence. O umetnosti kot osebni izkušnji in ne le kulturni informaciji ter o samem senzoričnem jeziku sploh se bo z Barbaro Pio Jenič nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman.


23.11.2014

Pogovori z Mojco Blažej Cirej

Zunaj je postalo že prav hladno in mrakobno, ampak v dobri družbi nam bo noč minila prijetno in kot bi mignil. Voditeljica Mojca vas vabi, da jo pokličete in poklepetate z njo. Zanima jo vse, kar se vam je zadnje čase zgodilo – vam osebno ali v vašem kraju in vesela bo tudi kakšne dobre šale. Nekaj po polnoči vabljeni v družbo Mojce Blažej Cirej


22.11.2014

Darka Verbič

November je mesec boja proti odvisnostim. Vsak dan se srečujemo z različnimi vrstami zasvojenosti, ki se jih sploh ne zavedamo. Po polnoči bomo gostili psihoterapevtko realitetne terapije Darko Verbič. Vrsto let je delala z odvisniki v zaporu, zdaj vodi tudi skupino svojcev za samopomoč. Do zgodnjih jutranjih ur boste v družbi voditeljice Jane Samsa. Avtor prispevka: Jana Samsa


21.11.2014

Domen Vivod - o delu telesnih stražarjev

Poklic telesnega stražarja je zagotovo eden najtežjih in najbolj skrivnostnih. Marsikdo bi ob tem najprej pomislil na nasilnega silaka, ki pred varovano osebo dela prostor za njeno varno gibanje. A telesni stražarji so vse prej kot to. Opraviti morajo zahtevna strokovna izobraževanja, biti morajo izredno disciplinirani in vseskozi v brezhibni telesni formi, pa tudi diskretni. Na nočnem obisku se nam bo pridružil Domen Vivod, direktor varnostnega podjetja, ki se ukvarja z varovanjem oseb. Pojasnil nam bo, kakšen je poklic telesnega stražarja, kdo stražarja sploh potrebuje, pa tudi kakšne so varnostne razmere v Sloveniji in zakaj se nekdo odloči za poklic, pri katerem zavestno tvega tudi svoje življenje. Domna Vivoda bo v prvih urah petka gostil Aleš Ogrin.


20.11.2014

Dušan Hedl

Dušan Hedl, vodja mariborskega Subkulturnega azila in glasbeni nostalgik, se je v letošnjem letu lotil več izzivov : koncerta YESTERAY DANES, kjer je združil glasbene skupine iz 60-tih,sodeloval je pri ustvarjanju dokumentarnega filma MARIBOR, POZABLJENI JUGOSLOVANSKI LIVERPOOL in pri ponovni oživitvi GALERIE88, prve slovenske neodvisne galerije. Na klepet smo ga vabimo nekaj po polnoči, gost pa bo poleg zanimivih zgodb pogovor začinil z glasbo iz obdobja 60-tin in 70-tih let prejšnjega stoletja. Z Dušanom Hedlom se bo pogovarjala Darinka Čobec.


19.11.2014

Rok Dežman

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


17.11.2014

prof. Romana Marolt

Človeški naravi je prirojeno, da išče lepoto in skladnost. Skozi celotno zgodovino človeštva je oblikovanje pričesk hodilo z roko v roki z razvojem kulture, umetnosti in estetike. Lasje še danes nosijo izrazito simbolno govorico, izražajo življenjsko in seksualno moč ali pa so simbol moči destrukcije in zla. Ker lasje nosijo tolikšno izrazno in celo duhovno moč, je bil položaj ljudi, ki so jih oblikovali, v družbi vedno nekaj posebnega, zato bomo v noči na ponedeljek raziskali tudi razvoj in vlogo frizerskega poklica v družbi. Skupaj s profesorico Romano Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani  bomo raziskali razvoj oblikovanja pričesk in skušali opisati simbolno bogastvo las, vse do sodobnih dni.


16.11.2014

Anže Voh Boštic

Zavzemanje za kakovostno novinarstvo je tisto, kar Anžeta Voha Bóštica žene pri ustvarjanju portala Pod črto. Kar manjka demokratični družbi, je predvsem analiza družbenega dogajanja, brez katere pa ne more uspešno delovati. Tako se prej omenjeni portal osredotoča predvsem na štiri področja: preiskovalno novinarstvo, gospodarski razvoj in podjetništvo, socialna problematika in okolje. V nedeljskem Nočnem obisku bo Anže Voh Boštic voditeljici Tini Lamovšek povedal, zakaj mora novinarstvo zadovoljiti potrebo po razumevanju dogodkov v družbi, nekaj besed pa bomo namenili tudi prihajajočemu medijskemu festivalu Naprej. Avtor prispevka: Tina Lamovšek


15.11.2014

Nana Milčinski

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


14.11.2014

Nataša Kordiš

Če jo kdo vpraša, kaj je po poklicu, mu pove, da ima več poklicev: je oblikovalka, prevajalka, tolmačka, učiteljica, poslovna sekretarka in mama. Nataša Kordiš je diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij in tolmačka za slovenski znakovni jezik. Za gluhe tolmači, odkar pomni, kot otrok gluhih staršev pa je most med slišečimi in gluhimi. Nataša Kordiš je bila gostja Nočnega obiska prav na 14. november, na dan slovenskega znakovnega jezika. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.


13.11.2014

Janja Stergar in Tadej Vesenjak

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


12.11.2014

Edita Tomić

Hiter ritem življenja nam marsikdaj ne dopušča, da bi si vzeli čas zase. Čas je tisto, česar nam vedno zmanjkuje in kar pravzaprav najbolj potrebujemo. Edita Tomić nam bo zato v Nočnem obisku razkrila kako so jo težke življenjske preizkušnje vrnile na pot osebne rasti in ji dopustile, da se je spet našla. Že v mladosti jo je zanimal budizem, danes pa je zagovornica reikija - japonske tehnike naravnega zdravljenja, ki temelji na življenjski energiji; energiji, ki se pretaka skozi vsa živa bitja. O zdravljenju človeškega telesa, uma in duha po polnoči, ko bo Edito Tomić gostila Darja Pograjc.


11.11.2014

Projekt Buna

Kakšen odnos imamo Slovenci do pravične trgovine? Verjamemo konceptu, ki naj bi poskrbel za zasluženo plačilo surovin, nadzor njihovega izvora in kakovosti ali se nam zdi, da gre le za novo marketinško strategijo? Živa Lopatič in Tine Čokl s projektom BUNA poskušata ta koncept približati tudi Slovencem. Na platformi za množično financiranje Indigoo iščeta sredstva za vzpostavitev pražarne in prostora za razvoj izdelkov po principu pravične trgovine. O kavi, pravičnosti in podpiranju ideje se bo z njima pogovarjala Ana Skrt.


09.11.2014

Jožef Horvat Muc

Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč je tudi zrcalo kulture nekega naroda. Ko govorimo o romskem jeziku, lahko rečemo, da je romski jezik edina dediščina, ki so jo Romi prinesli iz Indije. Kakšna je povezava romskega jezika z Sanskrtom? Zakaj romski jezik poleg osnove iz Sanskrta, vsebuje veliko perzijskih, armenskih in grških besed? Kako se je razvijal romski jezik, kako ga danes ohranjamo in zakaj je pomembna literatura v romskem jeziku? O vsem tem bo po polnoči pripovedoval pisatelj in romolog, Jožek Horvat Muc. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani. Avtor prispevka: Enisa Brizani


Stran 144 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov