Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Manca Filak in Žiga Gorišek

13.06.2018

Na nočni obisk prihajata Manca Filak in Žiga Gorišek, avtorja etnografskega filma Lukomir, moj dom. Gre za vasico na pobočjih Bjelašnice v Bosni in Hercegovini, kjer sta mlada raziskovalca in ustvarjalca s starejšim parom v različnih obdobjih preživela eno leto. Njuno življenje in dogajanje na tem skoraj tisoč 500 metrov visokem odmaknjenem območju pa sta zabeležila v filmu. Kaj pomeni ustvarjanje etnografskega filma, pri katerem gre za raziskovanje z udeležbo in katere vidike življenja predstavlja film Lukomir, moj dom, boste izvedeli po polnoči.

Etnografski film o najvišje ležeči vasi v Bosni in Hercegovini prikazuje cikel pašne sezone na pobočjih Bjelašnice

Etnografski film Lukomir, moj dom, ki sta ga ustvarila mlada raziskovalca Manca Filak in Žiga Gorišek, prikazuje življenje starejšega para, Tidže in Hismeta Čomor. Lukomir je najvišje ležeča vas v Bosni in Hercegovini, ki se nahaja na pobočjih Bjelašnice na višini slabih 1500 metrov. Tam omenjeni par še vedno živi na tradicionalni pašniški način. Vasica ima tudi v kontekstu tamkajšnjega območja in Bosne in Hercegovine posebno mesto, saj je ena redkih, ki med vojno na Balkanu ni bila požgana. Njena lega je do neke mere med drugim nudila varno zavetje ljudem, ki so se vanjo zatekli pred vojno vihro. Prav zato danes kljub temu, da še omogoča tradicionalni način življenja, s svojo ohranjenostjo arhitekture in krajine, postaja turistično zelo privlačna.

Manca in Žiga sta se z območjem Balkana spoznala prek študijske izmenjave. Manca je svoje študijske obveznosti opravljala v Makedoniji, Žiga pa v Sarajevu in tako je tudi prvič spoznal Lukomir. Tamkajšnje življenje in transhumanca sta ga zelo privlačili. Ta način življenja jima ni bil tuj, saj sta pred tem že opravila raziskovalni projekt takega življenja v Sloveniji pod Mangartom.

Žiga: Jaz sem takrat iskal lokacijo, kjer bi lahko opravil svojo raziskavo, zanimala me je transhumanca in našel sem Bjelašnico in s tem Lukomir. Danes je to precej znana vas, veliko objav o njej najdemo tudi na svetovnem spletu. Lukomir sem izbral, ker ponuja preplet sodobnega turizma in tradicionalnega pašništva.

Manca: Oba naju povezuje veselje do vizualne antropologije, ki se je razvilo med najinim študijem antropologije in etnologije.

Etnografski film je posebna zvrst. Do neke mere se njegove prvine prepletajo z lastnostmi dokumentarnega filma, a obstajajo pomembne razlike. Ustvarjanje poteka s kamero, terenskim dnevnikom in drugimi pripomočki, predvsem pa je pomembno raziskovanje z udeležbo. Tako sta tudi Manca in Žiga v okviru raziskave morala poprijeti za vsa dela, ki jih je na planini treba opraviti. Ker sta se s to dejavnostjo že srečala, jima niso bila tuja. Sčasoma so se zaradi tega med njima in Tidžo in Hismetom Čomorjem spletle tesne, skoraj družinske vezi. Tako je Lukomir na nek način postal tudi njun dom.

Posebnost ustvarjanja etnografskega filma je tudi ta, da takó kot življenje, ki ga beleži, nima napisanega scenarija. Med snemanjem materiala nikoli nista vnaprej vedela, kaj ju tisti dan čaka. Vse se dogaja sproti in avtor se mora na to ustrezno odzvati.

Manca: Predvsem ne gre za to, da bi imel nek scenarij, preden odideš na teren. Beležiš vsakdanjik, nek način življenja, ki te zanima. Režiserskih posegov tu, v smislu kot so pri dokumentarnem filmu, ni. Razlika je torej predvsem v metodi.

Žiga: Delo se je začelo že v Sloveniji. Moral sem najti tudi prostor, kjer bom raziskoval. Če govorimo o samem snemanju, pa sva spremljala njihov vsakdan. Tidža in Hismet sta se najine prisotnosti s kamero navadila, midva pa sva, ko so nama to dovolili, snemala. Skušala sva posneti resnično življenje v Lukomiru. Na nek način je par tudi narekoval tempo snemanja, stvari, ki nama jih je želel pokazati. Dlje kot sva bila tam, več sva lahko tudi posnela.

Manca: Pozneje so nama ljudje celo sami govorili, zakaj česa ne posnameva. Kakšen odnos vzpostaviš z ljudmi na terenu, se neizogibno vidi tudi v filmu. Gledalec to vidi, čuti se v filmu. Tega ne moreš opisati z besedami.

Zelo pomembna je tudi etična drža, ki sta jo kot avtorja uporabila pri izbiri kadrov, iz katerih sta sestavila film Lukomir, moj dom. Določeno mero občutka sta razvila že med študijem, po pridobljenih izkušnjah pa sta tudi hitro vedela, če sta v kakšni situaciji šla predaleč in vedela, kaj lahko uporabita in kaj ne. Kot izpostavljata Manca in Žiga, pa je najpomembnejše to, da znaš poslušati in gledati, kaj se okoli tebe dogaja, in da skušaš priti resnici do dna. Film je nastajal več kot tri leta. V njem prikažeta življenje Tidže in Hismeta Čomorja skozi celotno pašniško sezono, torej skozi vse leto, letne čase.

Prvotna zasnova oziroma ideja pri ustvarjanju filma Lukomir, moj dom ni bila, da bo prikazoval pašniško življenje. A je ob nabiranju materiala ta koncept vedno bolj prihajal v ospredje.

Žiga: Midva takrat še nisva vedela, da bova posnela celoten cikel, celo leto. Začela sva spremljati njuno življenje poleti, potem pa sva se enostavno prepustila. Ker sva dobila dobre rezultate, sva se odločila, ok, posnemiva še spust v dolino in potem življenje pozimi v Hadžičih. Potem pa spet vzpon. Tako je na koncu nastal film, ki opisuje celotni cikel, podoben njihovem življenju, ki ga zaznamuje transhumantna paša.

Manca: Žigo je najprej zanimal vpliv turizma na spremembe v pašništvu, zato je bil fokus raziskovanja najprej osredotočen na ta del življenja. Pričakovala sva, da bo temu primerno tudi vizualno gradivo. Ampak potem sva ta pogled povsem spremenila. Osredotočila sva se na vsakodnevno življenje, se pravi, kaj se dogaja, ko so tam turisti, ko je pašništvo in kako gre to življenje naprej. Kot avtor do konca ne veš, kaj boš dobil in ali boš sploh lahko iz vsega naredil film.

Vasica Lukomir je bila stalno naseljena do leta 2010, zdaj pa se ob koncu sezone, ki traja približno do novembra, prebivalci vasi odpravijo v nižje ležeče kraje. Tidža in Hismet Čomor prebivata v vasici Hadžiči in tam čakata, da se maja, ko odprejo ceste proti Bjelašnici, lahko vrneta nazaj v Lukomir, ki je njun pravi dom.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Manca Filak in Žiga Gorišek

13.06.2018

Na nočni obisk prihajata Manca Filak in Žiga Gorišek, avtorja etnografskega filma Lukomir, moj dom. Gre za vasico na pobočjih Bjelašnice v Bosni in Hercegovini, kjer sta mlada raziskovalca in ustvarjalca s starejšim parom v različnih obdobjih preživela eno leto. Njuno življenje in dogajanje na tem skoraj tisoč 500 metrov visokem odmaknjenem območju pa sta zabeležila v filmu. Kaj pomeni ustvarjanje etnografskega filma, pri katerem gre za raziskovanje z udeležbo in katere vidike življenja predstavlja film Lukomir, moj dom, boste izvedeli po polnoči.

Etnografski film o najvišje ležeči vasi v Bosni in Hercegovini prikazuje cikel pašne sezone na pobočjih Bjelašnice

Etnografski film Lukomir, moj dom, ki sta ga ustvarila mlada raziskovalca Manca Filak in Žiga Gorišek, prikazuje življenje starejšega para, Tidže in Hismeta Čomor. Lukomir je najvišje ležeča vas v Bosni in Hercegovini, ki se nahaja na pobočjih Bjelašnice na višini slabih 1500 metrov. Tam omenjeni par še vedno živi na tradicionalni pašniški način. Vasica ima tudi v kontekstu tamkajšnjega območja in Bosne in Hercegovine posebno mesto, saj je ena redkih, ki med vojno na Balkanu ni bila požgana. Njena lega je do neke mere med drugim nudila varno zavetje ljudem, ki so se vanjo zatekli pred vojno vihro. Prav zato danes kljub temu, da še omogoča tradicionalni način življenja, s svojo ohranjenostjo arhitekture in krajine, postaja turistično zelo privlačna.

Manca in Žiga sta se z območjem Balkana spoznala prek študijske izmenjave. Manca je svoje študijske obveznosti opravljala v Makedoniji, Žiga pa v Sarajevu in tako je tudi prvič spoznal Lukomir. Tamkajšnje življenje in transhumanca sta ga zelo privlačili. Ta način življenja jima ni bil tuj, saj sta pred tem že opravila raziskovalni projekt takega življenja v Sloveniji pod Mangartom.

Žiga: Jaz sem takrat iskal lokacijo, kjer bi lahko opravil svojo raziskavo, zanimala me je transhumanca in našel sem Bjelašnico in s tem Lukomir. Danes je to precej znana vas, veliko objav o njej najdemo tudi na svetovnem spletu. Lukomir sem izbral, ker ponuja preplet sodobnega turizma in tradicionalnega pašništva.

Manca: Oba naju povezuje veselje do vizualne antropologije, ki se je razvilo med najinim študijem antropologije in etnologije.

Etnografski film je posebna zvrst. Do neke mere se njegove prvine prepletajo z lastnostmi dokumentarnega filma, a obstajajo pomembne razlike. Ustvarjanje poteka s kamero, terenskim dnevnikom in drugimi pripomočki, predvsem pa je pomembno raziskovanje z udeležbo. Tako sta tudi Manca in Žiga v okviru raziskave morala poprijeti za vsa dela, ki jih je na planini treba opraviti. Ker sta se s to dejavnostjo že srečala, jima niso bila tuja. Sčasoma so se zaradi tega med njima in Tidžo in Hismetom Čomorjem spletle tesne, skoraj družinske vezi. Tako je Lukomir na nek način postal tudi njun dom.

Posebnost ustvarjanja etnografskega filma je tudi ta, da takó kot življenje, ki ga beleži, nima napisanega scenarija. Med snemanjem materiala nikoli nista vnaprej vedela, kaj ju tisti dan čaka. Vse se dogaja sproti in avtor se mora na to ustrezno odzvati.

Manca: Predvsem ne gre za to, da bi imel nek scenarij, preden odideš na teren. Beležiš vsakdanjik, nek način življenja, ki te zanima. Režiserskih posegov tu, v smislu kot so pri dokumentarnem filmu, ni. Razlika je torej predvsem v metodi.

Žiga: Delo se je začelo že v Sloveniji. Moral sem najti tudi prostor, kjer bom raziskoval. Če govorimo o samem snemanju, pa sva spremljala njihov vsakdan. Tidža in Hismet sta se najine prisotnosti s kamero navadila, midva pa sva, ko so nama to dovolili, snemala. Skušala sva posneti resnično življenje v Lukomiru. Na nek način je par tudi narekoval tempo snemanja, stvari, ki nama jih je želel pokazati. Dlje kot sva bila tam, več sva lahko tudi posnela.

Manca: Pozneje so nama ljudje celo sami govorili, zakaj česa ne posnameva. Kakšen odnos vzpostaviš z ljudmi na terenu, se neizogibno vidi tudi v filmu. Gledalec to vidi, čuti se v filmu. Tega ne moreš opisati z besedami.

Zelo pomembna je tudi etična drža, ki sta jo kot avtorja uporabila pri izbiri kadrov, iz katerih sta sestavila film Lukomir, moj dom. Določeno mero občutka sta razvila že med študijem, po pridobljenih izkušnjah pa sta tudi hitro vedela, če sta v kakšni situaciji šla predaleč in vedela, kaj lahko uporabita in kaj ne. Kot izpostavljata Manca in Žiga, pa je najpomembnejše to, da znaš poslušati in gledati, kaj se okoli tebe dogaja, in da skušaš priti resnici do dna. Film je nastajal več kot tri leta. V njem prikažeta življenje Tidže in Hismeta Čomorja skozi celotno pašniško sezono, torej skozi vse leto, letne čase.

Prvotna zasnova oziroma ideja pri ustvarjanju filma Lukomir, moj dom ni bila, da bo prikazoval pašniško življenje. A je ob nabiranju materiala ta koncept vedno bolj prihajal v ospredje.

Žiga: Midva takrat še nisva vedela, da bova posnela celoten cikel, celo leto. Začela sva spremljati njuno življenje poleti, potem pa sva se enostavno prepustila. Ker sva dobila dobre rezultate, sva se odločila, ok, posnemiva še spust v dolino in potem življenje pozimi v Hadžičih. Potem pa spet vzpon. Tako je na koncu nastal film, ki opisuje celotni cikel, podoben njihovem življenju, ki ga zaznamuje transhumantna paša.

Manca: Žigo je najprej zanimal vpliv turizma na spremembe v pašništvu, zato je bil fokus raziskovanja najprej osredotočen na ta del življenja. Pričakovala sva, da bo temu primerno tudi vizualno gradivo. Ampak potem sva ta pogled povsem spremenila. Osredotočila sva se na vsakodnevno življenje, se pravi, kaj se dogaja, ko so tam turisti, ko je pašništvo in kako gre to življenje naprej. Kot avtor do konca ne veš, kaj boš dobil in ali boš sploh lahko iz vsega naredil film.

Vasica Lukomir je bila stalno naseljena do leta 2010, zdaj pa se ob koncu sezone, ki traja približno do novembra, prebivalci vasi odpravijo v nižje ležeče kraje. Tidža in Hismet Čomor prebivata v vasici Hadžiči in tam čakata, da se maja, ko odprejo ceste proti Bjelašnici, lahko vrneta nazaj v Lukomir, ki je njun pravi dom.


27.03.2021

Blaž Erzetič

Na nočni obisk prihaja tokrat Blaž Erzetič, mojster elektronike, grafični oblikovalec, ilustrator, fotograf, animator, izumitelj avdiofilskih ročno izdelanih slušalk in ojačevalnikov zanje,  ljubitelj glasbe in dobrega zvoka. Rezultat njegove ljubezni do glasbe in vedno večjega razumevanja vloge tehnologije v njej je tudi izid dveh glasbenih zbirk, posnetih na pozlačenih CD-jih avdiofilske kvalitete Gold. Blaž Erzetič pa je tudi strasten motorist, športnik in eden tistih, ki že leta prisega na bosonogo hojo. V nočni program ga je povabila Tatjana Gregorič.


26.03.2021

Stane Padežnik

»Ne glej me v oči, poišči me v sebi!« Če ne vidimo, gledamo s prsti in ušesi. Zaznavamo s šestim čutom!« je na zavihku zbirke kratkih zgodb Brez slepomišenja zapisal gost nocojšnjega Nočnega obiska Stane Padežnik, ki je slep z ostankom vida. Stane Padežnik je zgodovinar, sociolog, publicist, pisatelj in astrolog. Že vrsto let dela na področju invalidskega varstva, med letoma 2005 in 2009 pa je bil tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. S svojimi zgodbami nam želi prikazati obstoj drugačnega sveta, pa vendar našega skupnega, v katerem se osebe z izgubo vida velikokrat srečujejo s težavami, na katere videči sploh ne pomislimo. S Stanetom Padežnikom se bo to noč pogovarjala novinarka Petra Medved.


25.03.2021

Neva Malek

Na nočni obisk prihaja mag. Neva Malek, ravnateljica višje šole pri Izobraževalnem centru Piramida v Mariboru. Predstavila nam bo dejavnost šole, ki je pred dnevi prejela pomembno priznanje. Inštitut za nutricionistiko je namreč razglasil najbolj inovativna živila leta 2021. Ocenili so tista, ki so nastala v Sloveniji in so prišla na trg v zadnjem letu. Izobraževalni center piramida si je prislužil posebno nagrado za inovativnost izdelkov iz študentskih programov. Ocenjevalce je očaral pirin polnozrnati kruh z manj soli. Tisti, ki so ga zamesili in spekli pa so prejeli posebno nagrado za inovativnost. Po eni se bomo ustavili ob mariborski ponudbi minulega svetovnega dne poezije, do tretje prisluhnili posnetku enega od minulih koncertov zasedbe Toti big band, pred četrto spregovorili o pridelavi konoplje – industrijske seveda - in tik pred jutrom pridali še vpogled v preteklost. Voditelj bo Stane Kocutar.


24.03.2021

Ana Ličina

Univerzitetna diplomirana kulturologinja in certificirana aromaterapevtka je v življenju počela že mnogo stvari. Radovednost jo je gnala po mnogoterih poteh in poklicih vse od kelnarjenja, špikeriranja na RŠ, novinarstva, vodenja knjigarne, organiziranja dogodkov, prostovoljstva v begunskem centru, pisanja tekstov, moderiranja prireditev, pripovedništva, sinhroniziranja risank, branja spremnega teksta pri nemih filmih, recitiranja pesmi v vojašnici, branja knjig za slepe in slabovidne in prevajanja. Pred dvanajstimi leti pa je zavestno izbrala svoj Nos, dišeče stekleničke in aromaterapijo, ki se ji odtlej posveča strastno in predano. Do lani je bila strokovna vodja nepridobitnega zavoda Šole Aromaterapije, zdaj pa vodi svoj Aroma Atelier. Najbolj jo zanima interdisciplinarno prepletanje botanične parfumeristike, destilacije, aromaterapije, fitoterapije, naravne kozmetike, zeliščarstva, etnobotanike in ekologije. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.


22.03.2021

Nova butalska čitanka

"Novi Butalci so precej drugačni, kot so bili v mojem času. Hočem reči, v mojem času je bil Cefizelj tat, hud tolovaj, za katerega so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in tri ženske, v današnjem pa je očitno minister za policaje. Tega jaz ne zastopim prav dobro." je v predgovoru z naslovom En kratkočasni uvodnik v Novi Butalski čitanki bojda napisal Fran Milčinski. Nekaj poglavij iz nje bo v tokratnem nočnem programu med izbranimi šansoni izbirala in tudi prebirala Lucija Grm.


21.03.2021

Nočni pogovori z Mojco

To presneto vreme - kot da ne ve, kaj je prav! Lani, ko smo morali ob prvem valu ostati doma, se je zunaj razcvetela sončna pomlad. Če bi deževalo, bi se lažje umirili. Proti koncu leta, ko smo zastokali pod drugim valom, nam je zima nametala toliko snega, kot že dolga leta ne. Zdaj je tu nova pomlad in spet lepi sončni dnevi, mi pa ne vemo, ali je pred nami končno svoboda ali prihaja tretji val. Pohabljeno druženje želi voditeljica nočnega programa Mojca Blažej Cirej vsaj malo pokrpati, zato vas vabi k poslušanju in klepetu. Skupaj nam bo lepše.


20.03.2021

Ubald Trnkoczy

Naš gost v nočnem programu bo Ubald Trnkoczy, ki  je drugo ime za odlično fotografijo. Dolgoletni direktor fotografije na Rtv Slovenija, že nekaj let zelo dejaven upokojenec, ki je svoje poti med Ljubljano in Piranom  skozi leta vse bolj nagibal v smeri Pirana. Dokler ni tu tudi zares ostal. S fotoaparatom in kamero se je podal med ljudi, se z njimi zbližal, jih spoznaval skozi oko objektiva in s srcem. In to ni ostalo neopaženo. Njegovi filmi, razstave, multivizije  in številni drugi projekti so bili za  slovenski kulturni praznik nagrajeni s Tartinijevim priznanjem Občine Piran. Primorci prišlekom težko priznajo status domačina, a njega je narečni istrski izraz za tujce - »forešt«, zaobšel.  Kajti zares se je podal med ljudi, se z njimi zbližal. Verjetno pa je bilo Ubaldu poleg nagrade všeč tudi to, da so zapisali, da je nagrajenec v Ljubljani rojeni Pirančan. Gosta je v nočni program povabila Nataša Benčič, ki vas vabi k poslušanju  te prve in vseh naslednjih, primorsko obarvanih tem, do jutra. Glasbo nam je izbral Iztok Novak Easy.


19.03.2021

dr. Brane Bertoncelj

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.03.2021

Klavdija Babšek

Na nočni klepet prihaja Klavdija Babšek, ponosna mama, hči in sestra, katere življenjsko vodilo je »Nazaj k naravi, nazaj k sebi«. Raziskuje vodne izvire in energijske točke, starodavne ljudske modrosti in predvsem SEBE. Blizu so ji intuitivno slikanje, ples, zvok in glas. Radijsko pa bomo hodili tudi po žerjavici in izkusili ledeno kopel ter spoznali pomembnost voda v našem življenju. Gostja se namreč trudi živeti v sozvočju z naravo in darovi, ki jih le-ta ponuja. Na nočni klepet, po polnoči, jo je povabil Robert Zajšek.


17.03.2021

Nina Peče Grilc

Kot pripovedovalka se je kalila na Radiu Študent, v skupini, ki je oživljala pozabljene zgodbe pod imenom Za dva groša fantazije. Pripovedi so potovale prek radijskih valov, pristale na zgoščenkah in zvenele tudi v živo na znamenitih Pravljičnih ReŠetanjih. Ljubitelji filmske umetnosti jo poznajo kot direktorico Kinadvora, kjer je bila deset let na čelu ekipe. Zdaj deluje v zavodu Škrateljc, ki otroke in odrasle vodi po poteh naravne in kulturne dediščine na pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji. Potepanja po naravi spremljalo številne zgodbe, ki spodbujajo otroško domišljijo in ustvarjalnost. Nino Peče Grilc je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


15.03.2021

Sanja Lončar

Slovenci imamo biotsko pestrost, ki nas uvršča med najlepše kotičke na tem planetu. Smo verjetno edina država na svetu, kjer na tisoče ljudi pozna in v praksi uporablja biodinamične metode pridelave. Slovenija je vrtičkarska velesila, dve tretjini prebivalcev ima svoj vrt in živi v svoji hiši. Kakšna je pot do samooskrbe, kako postati samooskrben z zdravjem in socialnostjo, na kar nas opozarja trenutna kriza? Vam vse skupaj zveni preveč zapleteno in neobvladljivo? Sanja Lončar, vodja največjega nevladnega projekta pri nas - zazdravje.net in direktorica Zavoda za celostno samooskrbo vas bo s svojim izjemnim znanjem morda popeljala na novo pot, kjer boste še bolj vzljubili sebe. Z njo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Nočni obisk Vesna Topolovec.


14.03.2021

Zlata Zavašnik

Ni le modna oblikovalka, ampak tudi podjetnica. Verjetno je prav zato po četrt stoletja delovanja tako rekoč edina s področja tekstilne industrije, ki je preživela vse krize. Za seboj ima več kot 20.000 modelov in krojev, njena posebnost je moška moda, v zadnjih letih pa daje velik poudarek ekološkim tkaninam. Želi in se trudi, da bi bila drugačna, trendom ne sledi, ampak jih ustvarja. Na Nočni obisk k Andreji Čokl po polnoči prihaja modna oblikovalka Zlata Zavašnik.


13.03.2021

Jaka Hvala

Jaka Hvala je prvi Primorec z zmago v svetovnem pokalu smučarskih skokov. Hvala je pred osmimi leti zmagal v nemškem Klingentalu, nastopal je na največjih tekmovanjih in bil tudi član olimpijske odprave v Sočiju. Velikim uspehom v zgodnji fazi športne sledi je sledil padec forme, svoje so dodale tudi poškodbe. Po lanski sezoni se je Hvala odločil, da sklene športno pot in stopi v svet kuhanja. Iz domačih Ponikev na Tolminskem se je pred leti preselil v Podrečje pri Domžalah, pprav v tem kraju se je tudi zaposlil kot kuhar. Z Jako Hvalo se bo v prvi uri nočnega programa pogovarjal Primož Čepar.


12.03.2021

Nika Leben

Na nočni obisk je prišla biologinja Nika Leben, ki je v zadnjih 15 letih svojo skrb posvetila eksotičnim živalim. V zatočišču, ki ga vodi, je danes že več kot 250 živali. Med njimi najdemo anakondo, zelene legvane, različne vrste pitonov, kajmana očalarja in še bi lahko naštevali. Čeprav se po besedah Nike Leben eksotične živali na človeka manj navežejo, vseeno vedo in čutijo, katere roke skrbijo zanje. Kako poteka njeno delo, smo predstavili v Nočnem obisku.


11.03.2021

Marija Šauperl

Nočna voditeljica Darinka Čobec je tokrat pred mikrofon povabila Marijo Šauperl, učiteljico slovenskega jezika, ki je do upokojitve dolga leta vodila knjižnico v Lenartu; v njenem rojstnem Jurovskem dolu pa je bila vseskozi neutrudna raziskovalka kulturne dediščine. Obudila je številne šege in običaje, ob tem pa sodelovala v kulturnem društvu, režirala gledališke predstave, pisala kroniko in bila pobudnica ekološkega kmetovanja v kraju.


10.03.2021

Danijel Bogataj

Nočni pogovor se bo tesno prepletal s čudovito muziko in s pravljičnimi zgodbami. Gostimo gasbenika mnogoterih talentov in člana raznolikih glasbenih kolektivov. Multiinštrumentalist, vokalist in skladatelj najmlajše generacije je nedavno izdal avtorski album Omega, prefinjeno zvočno potovanje, ki nas popelje v svet miru, proč od vsakodnevnih stisk in težav, Na magična potovanja v svet starih bajk in ljudskih pesmi pa se že nekaj let podaja s pripovedovalsko glasbeno skupino Bajate. Ljudsko izročilo, odeto v sodobne preobleke, je polno presenečenj. V njihovih predstavah za otroke in odrasle se prepletajo pravljično in zemeljsko, prijazno in temačno, ljudsko in kabarejsko.


08.03.2021

Alenka Husić in Iris Ošlaj

8. marec, mednarodni dan žena bomo na Prvem začeli ne z eno, temveč z dvema gostjama. Na nočni klepet prihaja ženski del zasedbe Sopranos, Alenka Husić in Iris Ošlaj. Skupaj se bomo sprehodili ne samo po zgodovini skupine ampak tudi po lastni poti, ki ju je pripeljala do glasbe in številnih nastopov. Spraševali se bomo marsikaj, tudi to, kako ohranjati glasbo pri življenju v času, ko ni zabav, nastopov in druženj ob glasbi. Odgovore na to in še druga vprašanja bo v družbi dobre glasbe in Alenke Husić ter Iris Ošlaj iskal Sandi Horvat.


07.03.2021

Nino Ošlak

Nino Ošlak je glasbenik. Glasbenik v popolnem in najširšem pomenu besede. Javnosti je znan predvsem kot pevec popularne glasbe, pa tudi kot avtor in mlad producent, ki je napisal številne glasbene uspešnice zadnjih nekaj let. Sicer akademsko izobraženi glasbenik deluje tudi kot glasbeni pedagog, občasno sinhronizira risanke, v prostem času pa je zagrizen športnik. O tem, kakšne izzive in cilje si je postavil letos, kaj ustvarja v teh dneh in kakšen bo novi album, se bo Nino Ošlak v noči s sobote na nedeljo pogovarjal z voditeljico Tadejo Bizilj.


06.03.2021

Aleš Štrancar

Novico, da je nemška multinacionalka Sartorius kupila visokotehnološko podjetje Bia Separations iz Ajdovščine, je oktobra lani v Sloveniji prvi objavil spletni portal Domovina in v komentarju uredništva med drugim zapisal, navajamo: "Pri prodaji Bia Separations enemu največjih svetovnih igralcev na svojem področju je jasno, da ne gre za denar, temveč za strateško potezo, ki bo temu izjemnemu slovenskemu podjetju omogočila pospešen razvoj in rast v svetovnem merilu. (konec navedka) Temu nasezadnje v tokratni oddaji Odprto za srečanja pritrjuje tudi ustanovitelj in prvi mož nekdanje ajdovske gazele, danes podjetja z visokokakovostnimi delovnimi mesti in s 130-imi zaposlenimi, Aleš Štrancar. A v pogovoru z doktorjem biotehnologije se nismo dotaknili samo njegove znanstvene in poslovne poti, ampak tudi zdajšnje epidemiološke in družbeno-politične razmere. Njih kritičnega opazovalca in presojevalca, ljubitelja narave in očeta petih otrok s Planine pri Ajdovščini je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.


05.03.2021

Dr. Danilo Bevk

Uporabniki družbenih omrežij, ki spremljajo portal Čmrljica, so v zadnjih dneh lahko prebrali več obvestil o dogajanju v naravi: Nenavadno visoke temperature so že predramile čmrlje; čebele samotarke že letajo; tudi hrošči oprašujejo. Prav zato bo gost Nočnega obiska biolog dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Govor bo o življenju divjih opraševalcev, od katerih so odvisne pridelava hrane in prehranska varnost ter biotska raznovrstnost. O pomladnem dogajanju v naravi in neslužbenih poteh dr. Danila Bevka poslušajte v pogovoru, ki ga bo vodil Iztok Konc. Foto: Danilo Bevk


Stran 45 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov