Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni?
Spodbujamo souporabo prevoznih sredstev, kolesa so po vsem svetu odlična alternativa avtomobilom, tudi izposoje avtomobilov je vse več. E-skiroji pa so priši kot strela z jasnega in zdi se, da presenečajo predvsem v negativnem smislu. Gost epizode je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora: “Pojav je popolnoma nov, zato se srečuje s porodnimi težavami. Slovenija tukaj ni izjemna, veliko držav in mest je bilo zelo slabo pripravljenih na prihod e-skirojev, nekatera mesta so jih zato že morala prepovedati, npr. San Francisco.”
Kakšna je v tem hipu zakonska ureditev za uporabo teh prevoznih sredstev (So dovoljena ali sploh ne? Če da, na katerih površinah in pod kakšnimi pogoji?)?
Ministrstvo: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v prvem odstavku 97. člena določa, da se smejo posebna prevozna sredstva v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Nadalje je v petem odstavku 97. člena ZPrCP določeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor (med katera uvrščamo tudi električni skiro) in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Uporaba električnih skirojev, skladno z navedenimi določbami ZPrCP, v cestnem prometu torej ni dovoljena.
Policija: Zakonsko določbo je mogoče razlagati na dva načina. Prvi pomeni absolutno prepoved vseh motornih posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Drugi pa pomeni, da so motorna posebna prevozna sredstva lahko v cestnem prometu, vendar se ne smejo pri uporabi gibati hitreje od hoje pešca.
Ali policija ali redarji sankcionirajo kršitelje?
Ministrstvo: S temi podatki Ministrstvo za infrastrukturo ne razpolaga.
Policija: Policija glede na razumevanje te določbe uporabe nekaterih motornih prevoznih sredstev ne dopušča in zoper kršitelje ukrepa (gokart, mini moto ipd.), ker tudi zaradi velikosti na te površine ne sodijo, poleg tega pa lahko povzročajo večjo ogroženost pešcev in kolesarjev. Pri ostalih pa ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva in s spremembami le počasi sledi razvoju prometnih sredstev na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon (hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev), dopušča.
Kako bo ob slabih izkušnjah iz tujine zakonsko urejeno oddajanje e-skirojev in podobnih prevoznih sredstev pri nas?
Ministrstvo: Predlog zakonske rešitve uporabe posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost pešcev, še ni dokončno oblikovan, zato vam na vsa zastavljena vprašanja žal ne moremo odgovoriti. Pri določanju pravil ravnanja voznikov posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, je z vidika varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomemben vidik varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev) ter sam vpliv umestitve novih vrst posebnih prevoznih sredstev na pretočnost v cestnem prometu (razpoložljivost in velikost prometnih površin, na katere se umešča uporabnike posebnih prevoznih sredstev), na kar bomo še posebej pozorni pri oblikovanju dokončne zakonske rešitve.
Ali policija s svojimi praktičnimi izkušnjami na kakršen koli način sodeluje pri sooblikovanju nastajajoče zakonske ureditve?
Policija: Policija kot nadzorni organ je predvsem zainteresirana, da zakon uporabo prevoznih sredstev jasno definira, zato smo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da zakonsko dikcijo v tem delu ustrezno dopolnijo. Policija je hkrati zainteresirana, da bi bila uporaba električnih skirojev (pogoji in način uporabe) regulirana predvsem z vidika varnosti cestnega prometa.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni?
Spodbujamo souporabo prevoznih sredstev, kolesa so po vsem svetu odlična alternativa avtomobilom, tudi izposoje avtomobilov je vse več. E-skiroji pa so priši kot strela z jasnega in zdi se, da presenečajo predvsem v negativnem smislu. Gost epizode je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora: “Pojav je popolnoma nov, zato se srečuje s porodnimi težavami. Slovenija tukaj ni izjemna, veliko držav in mest je bilo zelo slabo pripravljenih na prihod e-skirojev, nekatera mesta so jih zato že morala prepovedati, npr. San Francisco.”
Kakšna je v tem hipu zakonska ureditev za uporabo teh prevoznih sredstev (So dovoljena ali sploh ne? Če da, na katerih površinah in pod kakšnimi pogoji?)?
Ministrstvo: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v prvem odstavku 97. člena določa, da se smejo posebna prevozna sredstva v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Nadalje je v petem odstavku 97. člena ZPrCP določeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor (med katera uvrščamo tudi električni skiro) in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Uporaba električnih skirojev, skladno z navedenimi določbami ZPrCP, v cestnem prometu torej ni dovoljena.
Policija: Zakonsko določbo je mogoče razlagati na dva načina. Prvi pomeni absolutno prepoved vseh motornih posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Drugi pa pomeni, da so motorna posebna prevozna sredstva lahko v cestnem prometu, vendar se ne smejo pri uporabi gibati hitreje od hoje pešca.
Ali policija ali redarji sankcionirajo kršitelje?
Ministrstvo: S temi podatki Ministrstvo za infrastrukturo ne razpolaga.
Policija: Policija glede na razumevanje te določbe uporabe nekaterih motornih prevoznih sredstev ne dopušča in zoper kršitelje ukrepa (gokart, mini moto ipd.), ker tudi zaradi velikosti na te površine ne sodijo, poleg tega pa lahko povzročajo večjo ogroženost pešcev in kolesarjev. Pri ostalih pa ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva in s spremembami le počasi sledi razvoju prometnih sredstev na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon (hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev), dopušča.
Kako bo ob slabih izkušnjah iz tujine zakonsko urejeno oddajanje e-skirojev in podobnih prevoznih sredstev pri nas?
Ministrstvo: Predlog zakonske rešitve uporabe posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost pešcev, še ni dokončno oblikovan, zato vam na vsa zastavljena vprašanja žal ne moremo odgovoriti. Pri določanju pravil ravnanja voznikov posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, je z vidika varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomemben vidik varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev) ter sam vpliv umestitve novih vrst posebnih prevoznih sredstev na pretočnost v cestnem prometu (razpoložljivost in velikost prometnih površin, na katere se umešča uporabnike posebnih prevoznih sredstev), na kar bomo še posebej pozorni pri oblikovanju dokončne zakonske rešitve.
Ali policija s svojimi praktičnimi izkušnjami na kakršen koli način sodeluje pri sooblikovanju nastajajoče zakonske ureditve?
Policija: Policija kot nadzorni organ je predvsem zainteresirana, da zakon uporabo prevoznih sredstev jasno definira, zato smo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da zakonsko dikcijo v tem delu ustrezno dopolnijo. Policija je hkrati zainteresirana, da bi bila uporaba električnih skirojev (pogoji in način uporabe) regulirana predvsem z vidika varnosti cestnega prometa.
Odbita do bita se loteva tehnologij, ki izginjajo. Med njimi naj bi bil teletekst, Maruša in Anže pa s sogovorniki ugotavljata, da teletekst tudi v letu 2017 na dan bere 20 odstotkov Slovencev. Čeprav napredka ni videti, teletekst zelo dobro živi v sožitju z novimi tehnologijami. Ukinili so ga le v Veliki Britaniji, Avstrijci so še vedno znani po hitrem objavljanju športnih rezultatov, na Madžarskem pa so poleg ljubezenskih pisem na teletekstu popularne še klepetalnice za zmenkarije.
Nova sezona podkasta Odbita do bita se še ozira za poletjem. 15. junij je ukinil mobilno gostovanjev državah Evropske unije in spremenil navade uporabnikov. "Free Wifi" ni več najbolj zaželena tabla pred restavracijami v tujini. Razpravljata Maruša Kerec in Anže Tomić.
Maruša in Anže svetujeta, da na dopust spakirate tudi podkaste. Kaj in zakaj je dobro poslušati v senci?
Ste kdaj razmišljali katerega od največjih petih bi se najlažje znebili? Amazon, Apple, Google, Facebook in Microsoft na vsakem koraku krojijo naša življenja. Odbita do bita z gosti (Jure Košir, Jože Robežnik, Nataša Briški in Maruša Majer) ugiba kako bi bilo, če jih ne bi bilo ...
Podkast o sodobnih tehnologijah praznuje z avtorjem imena Odbita do bita. Jonas Ž. o tem kako danes poslušamo radio, kako smo ga včasih in kam nas pelje tehnologija. Sprašujeta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nikola Tesla, Jonas Žnidaršič in Rade Šerbedžija so glavne zvezde futurističnega četrtka. Bodite zraven, praznuje z nami!
Predstavljajte si, da dobro sodelujejo tudi konkurenčna podjetja … Lahko! IFTTT (If This Than That) povezuje spletne storitve. Možnosti je veliko, podkast Odbita do bita razpravlja o nekaj najbolj zanimivih.
Tudi bančništvo ne more ubežati spletni in mobilni revoluciji. Odbita do bita testira nove, digitalne banke (britanski Revolut in nemško N26) in se poigrava z mislijo, da obstaja življenje brez gotovine.
Odbita do bita sanja o poletju in se pelje na dopust z navigacijo. Morda niste vedeli, Slovenec Zvonko Fazarinc je zaslužen za prvo GPS napravo na svetu! V Odbiti boste slišali uporabniške izkušnje in priporočila za uporabniku prijazne navigacije na mobilnih telefonih. (Foto: Lars Plougmann)
Tehnološka konferenca WeAreDevelopers je na Dunaj minuli konec tedna privabila 3800 ljudi in 78 predavateljev. Razpravljali so tudi o osrednji temi na področju informacijske tehnologije – virtualni resničnosti. Razlike med konkurenčnimi sistemi so velike, nekaj je tudi takih, ki ne spadajo več v področje VR-ja. Odbita do bita preizkuša Microsoftov sistem Hololens (računalnik na glavi), ki omogoča opazovanje 3D objektov v prostoru in njihovo manipulacijo.
V Sloveniji se prvi na svetu hvalimo z digitalnimi nagrobniki. Poenostavljeno, gre za digitalni zaslon na dejanskem pokopališču, na katerem se prikazujejo podatki umrle osebe. Čudno? Bizarno? Napredno? Varno? Gosta podkasta sta dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede in dr. Milan Zorman s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. (foto: Milan Zorman)
Kako bolj pametno in učinkovito deliti stvari po spletu? Kako ustvariti povezavo na točno določen del posnetka (na Youtubu, Soundcloudu, Vimeu in v 4D arhivu)? Odgovarjata Maruša Kerec in Anže Tomić!
Če nimate pametnega televizorja, mu pamet lahko dodate! Ker televizije ne kupujete pogosto, podkast Odbita do bita testira alternativo pametnemu televizorju: Chromecast!
Predstavljajte si, da čistite stanovanje in hkrati pišete email. Izvedljivo, tudi v domačem jeziku! Google že tako dobro razume slovensko, da mu lahko narekujemo besedilo, ki ga računalnik natipka namesto nas. O govornih tehnologijah v podkastu Odbita do bita!
Tretji del trilogije o telefonih razpravlja o najdražjih. Tistih, ki jih imamo najraje, čeprav veliko stanejo. Zdi se, da Apple in Samsung nimata konkurence, a Maruša in Anže izpostavita še nekaj drugih modelov.
Kaj pametnega je pametno kupiti? Maruša Kerec in Anže Tomić v drugem delu podkasta Odbita do bita, ki razpravlja o telefonih, iščeta uporaben in ugoden model pametnega telefona.
V naslednji trilogiji podkast Odbita do bita debatira in testira. Pametne telefone, seveda! So pametni telefoni res preveliki za naše žepe, lahko s pravilnim polnjenjem baterijo več časa ohranjamo pri življenju? Maruša Kerec in Anže Tomić razbijata mite o pametnih telefonih in iščeta resnico!
Za spletno varnost so pomembna dolga, raznolika in zakoplicirana gesla. Še bolj priporočljivi so brezplačni in enostavni upravljalniki gesel. Maruša Kerec in Anže Tomić pa v tretjem delu podkasta Odbita do bita ugotavljata, da obstaja dodaten in veliko bolj varen način - preverjanje v dveh korakih.
V prvem delu smo se naučili, da je dolgo geslo varno geslo! Anže Tomić in Maruša Kerec v nadaljevanju podkasta o geslih obljubljata, da bodo upravljalniki gesel olajšali življenje in omogočili bolj miren spanec. Vse kar rabiš je eno geslo!
Uporaba zaščitnih gesel naj bi bila vsem računalniško pismenim popolnoma jasna. Anže Tomić in Maruša Kerec vseeno ugotavljata, da naša spletna gesla niso samo problem, ampak resna težava modernega življenja.
Neveljaven email naslov