Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni?
Spodbujamo souporabo prevoznih sredstev, kolesa so po vsem svetu odlična alternativa avtomobilom, tudi izposoje avtomobilov je vse več. E-skiroji pa so priši kot strela z jasnega in zdi se, da presenečajo predvsem v negativnem smislu. Gost epizode je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora: “Pojav je popolnoma nov, zato se srečuje s porodnimi težavami. Slovenija tukaj ni izjemna, veliko držav in mest je bilo zelo slabo pripravljenih na prihod e-skirojev, nekatera mesta so jih zato že morala prepovedati, npr. San Francisco.”
Kakšna je v tem hipu zakonska ureditev za uporabo teh prevoznih sredstev (So dovoljena ali sploh ne? Če da, na katerih površinah in pod kakšnimi pogoji?)?
Ministrstvo: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v prvem odstavku 97. člena določa, da se smejo posebna prevozna sredstva v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Nadalje je v petem odstavku 97. člena ZPrCP določeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor (med katera uvrščamo tudi električni skiro) in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Uporaba električnih skirojev, skladno z navedenimi določbami ZPrCP, v cestnem prometu torej ni dovoljena.
Policija: Zakonsko določbo je mogoče razlagati na dva načina. Prvi pomeni absolutno prepoved vseh motornih posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Drugi pa pomeni, da so motorna posebna prevozna sredstva lahko v cestnem prometu, vendar se ne smejo pri uporabi gibati hitreje od hoje pešca.
Ali policija ali redarji sankcionirajo kršitelje?
Ministrstvo: S temi podatki Ministrstvo za infrastrukturo ne razpolaga.
Policija: Policija glede na razumevanje te določbe uporabe nekaterih motornih prevoznih sredstev ne dopušča in zoper kršitelje ukrepa (gokart, mini moto ipd.), ker tudi zaradi velikosti na te površine ne sodijo, poleg tega pa lahko povzročajo večjo ogroženost pešcev in kolesarjev. Pri ostalih pa ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva in s spremembami le počasi sledi razvoju prometnih sredstev na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon (hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev), dopušča.
Kako bo ob slabih izkušnjah iz tujine zakonsko urejeno oddajanje e-skirojev in podobnih prevoznih sredstev pri nas?
Ministrstvo: Predlog zakonske rešitve uporabe posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost pešcev, še ni dokončno oblikovan, zato vam na vsa zastavljena vprašanja žal ne moremo odgovoriti. Pri določanju pravil ravnanja voznikov posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, je z vidika varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomemben vidik varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev) ter sam vpliv umestitve novih vrst posebnih prevoznih sredstev na pretočnost v cestnem prometu (razpoložljivost in velikost prometnih površin, na katere se umešča uporabnike posebnih prevoznih sredstev), na kar bomo še posebej pozorni pri oblikovanju dokončne zakonske rešitve.
Ali policija s svojimi praktičnimi izkušnjami na kakršen koli način sodeluje pri sooblikovanju nastajajoče zakonske ureditve?
Policija: Policija kot nadzorni organ je predvsem zainteresirana, da zakon uporabo prevoznih sredstev jasno definira, zato smo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da zakonsko dikcijo v tem delu ustrezno dopolnijo. Policija je hkrati zainteresirana, da bi bila uporaba električnih skirojev (pogoji in način uporabe) regulirana predvsem z vidika varnosti cestnega prometa.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni?
Spodbujamo souporabo prevoznih sredstev, kolesa so po vsem svetu odlična alternativa avtomobilom, tudi izposoje avtomobilov je vse več. E-skiroji pa so priši kot strela z jasnega in zdi se, da presenečajo predvsem v negativnem smislu. Gost epizode je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora: “Pojav je popolnoma nov, zato se srečuje s porodnimi težavami. Slovenija tukaj ni izjemna, veliko držav in mest je bilo zelo slabo pripravljenih na prihod e-skirojev, nekatera mesta so jih zato že morala prepovedati, npr. San Francisco.”
Kakšna je v tem hipu zakonska ureditev za uporabo teh prevoznih sredstev (So dovoljena ali sploh ne? Če da, na katerih površinah in pod kakšnimi pogoji?)?
Ministrstvo: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v prvem odstavku 97. člena določa, da se smejo posebna prevozna sredstva v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Nadalje je v petem odstavku 97. člena ZPrCP določeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor (med katera uvrščamo tudi električni skiro) in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Uporaba električnih skirojev, skladno z navedenimi določbami ZPrCP, v cestnem prometu torej ni dovoljena.
Policija: Zakonsko določbo je mogoče razlagati na dva načina. Prvi pomeni absolutno prepoved vseh motornih posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Drugi pa pomeni, da so motorna posebna prevozna sredstva lahko v cestnem prometu, vendar se ne smejo pri uporabi gibati hitreje od hoje pešca.
Ali policija ali redarji sankcionirajo kršitelje?
Ministrstvo: S temi podatki Ministrstvo za infrastrukturo ne razpolaga.
Policija: Policija glede na razumevanje te določbe uporabe nekaterih motornih prevoznih sredstev ne dopušča in zoper kršitelje ukrepa (gokart, mini moto ipd.), ker tudi zaradi velikosti na te površine ne sodijo, poleg tega pa lahko povzročajo večjo ogroženost pešcev in kolesarjev. Pri ostalih pa ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva in s spremembami le počasi sledi razvoju prometnih sredstev na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon (hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev), dopušča.
Kako bo ob slabih izkušnjah iz tujine zakonsko urejeno oddajanje e-skirojev in podobnih prevoznih sredstev pri nas?
Ministrstvo: Predlog zakonske rešitve uporabe posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost pešcev, še ni dokončno oblikovan, zato vam na vsa zastavljena vprašanja žal ne moremo odgovoriti. Pri določanju pravil ravnanja voznikov posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, je z vidika varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomemben vidik varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev) ter sam vpliv umestitve novih vrst posebnih prevoznih sredstev na pretočnost v cestnem prometu (razpoložljivost in velikost prometnih površin, na katere se umešča uporabnike posebnih prevoznih sredstev), na kar bomo še posebej pozorni pri oblikovanju dokončne zakonske rešitve.
Ali policija s svojimi praktičnimi izkušnjami na kakršen koli način sodeluje pri sooblikovanju nastajajoče zakonske ureditve?
Policija: Policija kot nadzorni organ je predvsem zainteresirana, da zakon uporabo prevoznih sredstev jasno definira, zato smo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da zakonsko dikcijo v tem delu ustrezno dopolnijo. Policija je hkrati zainteresirana, da bi bila uporaba električnih skirojev (pogoji in način uporabe) regulirana predvsem z vidika varnosti cestnega prometa.
Po sodbi sodišča EU mora Google ugoditi zahtevam posameznikov, naj se med rezultati iskanja ne pojavljajo njihovi osebni podatki. O pravici do pozabe oziroma izbrisa z Jeffom Jarvisom in mag. Andrejem Tomšičem.
Valovska spletna ekipa se je v soboto odpravila v Trboje, kjer so se že osmič zbrali slovenski spletni profesionalci. Webmaster piknik je tisti dan v letu, ko se ljudje z interneta srečajo v živo, že nekaj let pa piknik ni namenjen samo webmasterjem, ampak vsem, ki se ukvarjajo z internetom in povezanimi tehnologijami.Pogovarjali smo se s številnimi tviteraši, programerji, novinarji, dizajnerji in drugimi spletnimi profesionalci. Slišali jih boste v oddaji Odbita do bita, tema pogovora bo seveda internet!
Povezovanje na javna brezžična omrežja (WiFi) z mobilnimi napravami je postalo vsakdanje opravilo. Vendar pri tem radi pozabljamo tudi na varnost svojih podatkov, ki jih delimo, in aplikacij, ki jih uporabljamo. Po spletu lahko tudi najdemo več nasvetov, kako se zavarovati pred prestrezanjem podatkov. V tokratni oddaji Odbita do bita smo spoznali, kako vam lahko spletni kriminalci življenje postavijo na glavo in kako se zavarovati na javnih brezžičnih omrežjih.
Področje avtomatske prepoznave govora in sintetizatorjev govora je v zadnjih nekaj letih doživelo razcvet. Zaradi učinkovitih orodij, ki angleški govor prepoznavajo z izredno visoko, skoraj stoodstotno natančnostjo, so se vsi večji proizvajalci mobilne telefonije, tabličnih računalnikov in skratka tehnoloških rešitev vseh vrst začeli posluževati glasovnih ukazov v vse večji meri. A pri tem uporabniki, ki izhajamo iz slovensko govorečega okolja, naletimo na težavo – učinkovitega programa za splošno rabo, ki bi prepoznaval govorjeno slovenščino, zaenkrat še ni.
Odbita do bita tokrat raziskuje viralnost na spletu. Je uspeh viralnega videa res odvisen samo od smešne ali neumne vsebine? Viralne spletne trende doma in v tujini opisuje gost oddaje Jure Leskovec, profesor računalništva na ameriškem Stanfordu.
Z direktorjem družabnih omrežij v eni izmed oglaševalskih agencij iz Londona Jamesom Whatleyjem smo se pogovarjali o vedno večjem uvajanju oglaševanja v družabnih omrežjih.
Založba Goga je s podporo Javne agencije za knjigo ustvarila aplikacijo za androide imenovano Slovenian Literature, s pomočjo katere lahko tuji založniki dobijo informacije o slovenskih avtorjih in vpogled v vzorčne prevode njihovih knjig.
Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko ta teden potekajo osmi Dnevi industrijske robotike. Ta veja robotike je z nami že več kot 50 let – od leta 1961, v minulih desetletjih pa je močno olajšala industrijsko proizvodnjo in pocenila številne dobrine. V prostorih fakultete si je mogoče ogledati sedem tovrstnih robotov in še dva prototipa, vse pa so v nekajmesečnem delu zasnovali študentje sami. Med drugim roboti z obiskovalci igrajo namizni hokej in košarko, pečejo vaflje in za kozarec pijače lovijo nasmehe. V oddaji Odbita do bita skupaj z Majo Ratej opišemo v naslednjih minutah.
Facebook znova uvaja spremembe. Predstavljamo nov iskalnik – Graph Search, ki vam olajša iskanje skupnih interesov, prijateljev in priljubljenih destinacij. O prednostih in slabostih bomo razpravljali s komunikologom Domnom Savičem in državno nadzornico za varstvo osebnih podatkov Evo Kalan.
South by South West je eden pomembnejših ameriških festivalov, saj pritegne pozornost filmske, glasbene in tehnološke industrije. Austin v Texasu ima tako zavidljivo mesto na zemljevidu inovacij. Tja hitijo vsi tehnološki velikani in evangelisti nove digitalne realnosti. Med njimi je bil tudi Slovenec Andraž Tori.
V Laboratoriju za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko so v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja z Nevrološke klinike v Ljubljani razvili e-storitev in mobilno aplikacijo ParkinsonCheck.
Kartica Urbana se seli na mobilne telefone in prinaša številne prednosti uporabe LPPja, Biciklja, parkirišč itd. Še preden smo jo uporabniki dobili v roke je aplikacija prejela prestižno nagrado MasterCard Transport Ticketing Award za najuspešnejši program in sistem mobilnega zaračunavanja in upravljanja vozovnic.
Bi lahko računalniki kdaj prav zares mislili kot ljudje? "Primerjajva nas in podmornice. Ljudje lahko plavamo, toda, ali plavajo tudi podmornice?" Tako nam je na vprašanje, ali bodo računalniki kdaj mislili, odgovoril Kerrie Holley, eden vodilnih strokovnjakov družbe IBM, ki je pred kratkim gostoval v Sloveniji. "Podmornice seveda ne plavajo, a kljub temu lebdijo in se premikajo v vodi in s tem ustvarjajo iluzijo plavanja. Plavajo pa ne." In podobno bo tudi s superračunalniki ...
Zimski Soči bo tudi v znamenju Twitterja, v 140 znakih se bodo oglašali številni slovenski športniki, na čelu z Anžetom Kopitarjem in Tino Maze. Kakšna so pravila in omejitve olimpijskega tvitanja, kdo so globalni zvezdniki športne tvitosfere, kako bomo tvitali za naše ...
Ob deseti obletnici Facebooka znanstveniki s Princetona napovedujejo njegov skorajšnji zaton. Raziskavo komentira dr. Marko Milosavljević s FDV.
Brian Kaas je ilustrator v podjetju Google. Če znamka še ni na vrhu najmočnejših, pa je zagotovo ena izmed najbolj igrivih. Kaas je del ekipe Google Doodle, ki pripravlja priložnostne različice logotipa. Pred dnevi je narisal Kekca, ki je krasil slovensko različico priljubljenega iskalnika.
Pametni telefoni so del našega vsakdana, in aplikacije tudi. Ne bomo povzdigovali pametnih mobilcev ali bognedaj pretiravali glede njihove uporabnosti, spomnili pa bomo na nekaj najbolj uporabnih orodij oziroma aplikacij, ki jih uporabljajo novinarji oddaje Odbita do bita. Brez katere pa vam živeti ni?
Tiskani časopisi so razmeroma varni proti izmišljenim novicam, ne pa tudi splet. Strica Kim Jong Una niso pojedli sestradani psi, satelit ni posnel čudovite fotografije Evrope ob vstopu v novo leto, sneg ni prekril piramid v Egiptu in slovenska policija ni obiskala punce zaradi tvita o nutelli. Zakaj spletni mediji takšne zgodbe vendarle objavljajo? Kaj pa če je vse izmišljeno? O trendih in neizmerni želji po viralnosti razmišlja bloger in kolumnist Aljaž Pengov Bitenc.
Mobilne naprave in njihovi prav tako mobilni lastniki soustvarjajo primerno okolje in trenutek za širitev ponudbe podcastov – tudi domačih. O vse bolj pestri krajini slovenskih podcastov govorijo njihovi neodvisni avtorji.
Arhiv RTV Slovenija je stopil v novo dimenzijo. O novostih in izobljšavah Luka Zebec, vodja multimedijskega centra RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov