Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni?
Spodbujamo souporabo prevoznih sredstev, kolesa so po vsem svetu odlična alternativa avtomobilom, tudi izposoje avtomobilov je vse več. E-skiroji pa so priši kot strela z jasnega in zdi se, da presenečajo predvsem v negativnem smislu. Gost epizode je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora: “Pojav je popolnoma nov, zato se srečuje s porodnimi težavami. Slovenija tukaj ni izjemna, veliko držav in mest je bilo zelo slabo pripravljenih na prihod e-skirojev, nekatera mesta so jih zato že morala prepovedati, npr. San Francisco.”
Kakšna je v tem hipu zakonska ureditev za uporabo teh prevoznih sredstev (So dovoljena ali sploh ne? Če da, na katerih površinah in pod kakšnimi pogoji?)?
Ministrstvo: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v prvem odstavku 97. člena določa, da se smejo posebna prevozna sredstva v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Nadalje je v petem odstavku 97. člena ZPrCP določeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor (med katera uvrščamo tudi električni skiro) in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Uporaba električnih skirojev, skladno z navedenimi določbami ZPrCP, v cestnem prometu torej ni dovoljena.
Policija: Zakonsko določbo je mogoče razlagati na dva načina. Prvi pomeni absolutno prepoved vseh motornih posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Drugi pa pomeni, da so motorna posebna prevozna sredstva lahko v cestnem prometu, vendar se ne smejo pri uporabi gibati hitreje od hoje pešca.
Ali policija ali redarji sankcionirajo kršitelje?
Ministrstvo: S temi podatki Ministrstvo za infrastrukturo ne razpolaga.
Policija: Policija glede na razumevanje te določbe uporabe nekaterih motornih prevoznih sredstev ne dopušča in zoper kršitelje ukrepa (gokart, mini moto ipd.), ker tudi zaradi velikosti na te površine ne sodijo, poleg tega pa lahko povzročajo večjo ogroženost pešcev in kolesarjev. Pri ostalih pa ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva in s spremembami le počasi sledi razvoju prometnih sredstev na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon (hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev), dopušča.
Kako bo ob slabih izkušnjah iz tujine zakonsko urejeno oddajanje e-skirojev in podobnih prevoznih sredstev pri nas?
Ministrstvo: Predlog zakonske rešitve uporabe posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost pešcev, še ni dokončno oblikovan, zato vam na vsa zastavljena vprašanja žal ne moremo odgovoriti. Pri določanju pravil ravnanja voznikov posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, je z vidika varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomemben vidik varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev) ter sam vpliv umestitve novih vrst posebnih prevoznih sredstev na pretočnost v cestnem prometu (razpoložljivost in velikost prometnih površin, na katere se umešča uporabnike posebnih prevoznih sredstev), na kar bomo še posebej pozorni pri oblikovanju dokončne zakonske rešitve.
Ali policija s svojimi praktičnimi izkušnjami na kakršen koli način sodeluje pri sooblikovanju nastajajoče zakonske ureditve?
Policija: Policija kot nadzorni organ je predvsem zainteresirana, da zakon uporabo prevoznih sredstev jasno definira, zato smo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da zakonsko dikcijo v tem delu ustrezno dopolnijo. Policija je hkrati zainteresirana, da bi bila uporaba električnih skirojev (pogoji in način uporabe) regulirana predvsem z vidika varnosti cestnega prometa.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni?
Spodbujamo souporabo prevoznih sredstev, kolesa so po vsem svetu odlična alternativa avtomobilom, tudi izposoje avtomobilov je vse več. E-skiroji pa so priši kot strela z jasnega in zdi se, da presenečajo predvsem v negativnem smislu. Gost epizode je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora: “Pojav je popolnoma nov, zato se srečuje s porodnimi težavami. Slovenija tukaj ni izjemna, veliko držav in mest je bilo zelo slabo pripravljenih na prihod e-skirojev, nekatera mesta so jih zato že morala prepovedati, npr. San Francisco.”
Kakšna je v tem hipu zakonska ureditev za uporabo teh prevoznih sredstev (So dovoljena ali sploh ne? Če da, na katerih površinah in pod kakšnimi pogoji?)?
Ministrstvo: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v prvem odstavku 97. člena določa, da se smejo posebna prevozna sredstva v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Nadalje je v petem odstavku 97. člena ZPrCP določeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor (med katera uvrščamo tudi električni skiro) in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Uporaba električnih skirojev, skladno z navedenimi določbami ZPrCP, v cestnem prometu torej ni dovoljena.
Policija: Zakonsko določbo je mogoče razlagati na dva načina. Prvi pomeni absolutno prepoved vseh motornih posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Drugi pa pomeni, da so motorna posebna prevozna sredstva lahko v cestnem prometu, vendar se ne smejo pri uporabi gibati hitreje od hoje pešca.
Ali policija ali redarji sankcionirajo kršitelje?
Ministrstvo: S temi podatki Ministrstvo za infrastrukturo ne razpolaga.
Policija: Policija glede na razumevanje te določbe uporabe nekaterih motornih prevoznih sredstev ne dopušča in zoper kršitelje ukrepa (gokart, mini moto ipd.), ker tudi zaradi velikosti na te površine ne sodijo, poleg tega pa lahko povzročajo večjo ogroženost pešcev in kolesarjev. Pri ostalih pa ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva in s spremembami le počasi sledi razvoju prometnih sredstev na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon (hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev), dopušča.
Kako bo ob slabih izkušnjah iz tujine zakonsko urejeno oddajanje e-skirojev in podobnih prevoznih sredstev pri nas?
Ministrstvo: Predlog zakonske rešitve uporabe posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost pešcev, še ni dokončno oblikovan, zato vam na vsa zastavljena vprašanja žal ne moremo odgovoriti. Pri določanju pravil ravnanja voznikov posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, je z vidika varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomemben vidik varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev) ter sam vpliv umestitve novih vrst posebnih prevoznih sredstev na pretočnost v cestnem prometu (razpoložljivost in velikost prometnih površin, na katere se umešča uporabnike posebnih prevoznih sredstev), na kar bomo še posebej pozorni pri oblikovanju dokončne zakonske rešitve.
Ali policija s svojimi praktičnimi izkušnjami na kakršen koli način sodeluje pri sooblikovanju nastajajoče zakonske ureditve?
Policija: Policija kot nadzorni organ je predvsem zainteresirana, da zakon uporabo prevoznih sredstev jasno definira, zato smo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da zakonsko dikcijo v tem delu ustrezno dopolnijo. Policija je hkrati zainteresirana, da bi bila uporaba električnih skirojev (pogoji in način uporabe) regulirana predvsem z vidika varnosti cestnega prometa.
Le kdo ni v otroštvu igral kakšne računalniške igre? Strateška, arkadna, simulacijska, miselna – vsak je našel pravo zase. Tisto, ki ima zasvojljiv zvok, grafiko ali pa je bila tako napeta, da vas ure in ure ni izpustila izpred računalnika. Danes igre niso dostopne samo na računalniku, ampak so še in predvsem ustvarjene za delovanje na pametnem telefonu in tablici. Kako sploh tisto pravo idejo prenesti na zaslon, kako preverimo trg in kje lahko začnemo svojo igričarsko pot, nam bo zaupal direktor in soustanovitelj podjetja Razum, d.o.o. Žiga Hajduković.
Z gosti, slovenskimi youtuberji, smo ugotavljali, kakšna je slovenska Youtube scena in kako uspeti na Youtubu.
S Tanyo O'Carrol iz Amnesty International smo spregovorili o programu za odkrivanje vohunske zlonamerne opreme, Detekt. Ta je odprtokodne narave in popolnoma brezplačen.
Kakšne so prednosti in slabosti pretočne glasbe? In kateri ponudnik pretočne glasbe bo v boju za poslušalce prevzel primat? Z gostoma Matjažom Ropretom, časopisna hiša Delo, in Rokom Kovačem, Siol.net.
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
Generalna direktorica Unesca Irina Bokova in direktor Instituta “Jožef Stefan” Jadran Lenarčič sta septembra podpisala sporazum o ustanovitvi Unesco katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje.
Eye tracking je metoda spremljanja gibanja očesa, ki omogoča, da na milimter in milisekundo natančno merimo pozicijo in premike oči. Uporaba eye-trackinga je najbolj razširjena na področju neuromarketinga – gre za razmeroma novo področje proučevanja odzivanja potrošnikov na določene marketinške dražljaje. S tem omogoča podjetjem doseganje kar se da najboljše uporabniške izkušnje, gre pa tudi za metodo, ki bi lahko v prihodnje izbolšala tržne raziskave, ki so danes večinoma vezane na metode anketiranja ali testiranja produktov v fokusnih skupinah.
Tokrat v Odbita do bita predstavljamo mobilno aplikacijo Izvor, s katero lahko sledite izvoru določenih mlečnih izdelkov.
Odbita do bita se odpravlja v naravo. S tehnologijo seveda! Igro, ki združuje digitalno in analogno, imenujemo geocaching, po slovensko geolov! Na spletni strani poiščete zaklad in se odpravite na lov s pomočjo pametnega telefona ali namenske GPS naprave. Po Ljubljani je skritih vsaj 300 zakladov, poiskali bomo dva!
Z vodjo Si-CERTa Gorazdom Božičem smo se pogovarjali o spletni varnosti in anonimnosti, predvsem o tisti, ki jo nudita Tor in VPN. Ali anonimnost na speltu res pomeni večjo varnost?
Amy Webb je na sedmi konferenci ONA napovedala 10 tehnoloških trendov za leto 2015.
Po tem, ko smo odkrili, da je na novi znamki Pošte Slovenije upodobljen dolgokrili netopir avstralskega fotografa Steva Bourna, se zdaj pojavlja razumljivo vprašanje, kakšna je sploh »politika« kraje avtorskih del na spletu, kakšna je krivda Pošte Slovenije v primeru ukradenih motivov, kdo vse krade avtorska dela in kako se lahko avtorji zaščitijo pred krajo avtorskih del na spletu?
Analiza DNK postaja vse bolj dostopna. Eno izmed prebojnih rešitev je razvil Britanec Christofer Toumazou. Izdelal je USB ključek, ki opravi zanesljivo analizo DNK ter omogoča hitro detekcijo nekaterih bolezni. Za inovacijo je prejel tudi nagrado Evropskega patentnega urada.
Z novinarjem Lenartom Kučićem smo se pogovarjali o najnovejših tehnoloških trendih predstavljenih na mednarodnih sejmih IFA in Photokina.
Kljub poplavi prenosnih polnilcev za pametne telefone, se je na trgu znašel še eden – OIVO. Slovenski polnilnik za iPhone stavi na obliko in polnjenje z AA baterijami, ki jih pozna ves svet. Zbirko prototipov bo dopolnilo nekaj tisoč slovenskih polnilcev za iPhone, če Oivo na Kickstarterju zbere vsaj zastavljenih 50.000 dolarjev.
QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.
Ste vedeli, da lahko danes z Bitcoini plačate že kosilo, pivo ali celo osebnega trenerja? Kako varno pa je sploh plačevanje z Bitcoini? In kako še več ljudi prepričati v poslovanje z njimi? Razkrivamo v oddaji Odbita do bita.
Se ob surfanju po spletu kdaj vprašate, če je spletno vesolje, v katerem se nahajate, edino, ali pa nemara obstaja še kako drugo vesolje? To vprašanje ni retorično, saj ima svoj odgovor - da, obstaja. O darknetu z gostom Gorazdom Božičem.
Bodo prevajalci postali neuporabni? Strojno simultano prevajanje govora postaja vedno večji predmet zanimanja jezikovnih raziskovalcev. Potem ko je pred dnevi Microsoftov Skype predstavil novo prevajalsko orodje Skype Translator, se porajajo vprašanja, ali so takšna orodja zanesljiva, kako prevajajo in seveda, ali bomo z razvojem takšnih orodij sploh še potrebovali prevajalce.
Množični odprti spletni tečaji (angl. MOOC oz. Massive Online Open Courses) so postali izjemno priljubljeni ter vplivajo na stotine ustanov in milijone uporabnikov po vsem svetu. Najbolj znanim ameriškim ponudnikov, kot je Coursera, se pridružuje tudi evropska konkurenca. Naš gost je Dimitrij Filatov.
Neveljaven email naslov