Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni?
Spodbujamo souporabo prevoznih sredstev, kolesa so po vsem svetu odlična alternativa avtomobilom, tudi izposoje avtomobilov je vse več. E-skiroji pa so priši kot strela z jasnega in zdi se, da presenečajo predvsem v negativnem smislu. Gost epizode je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora: “Pojav je popolnoma nov, zato se srečuje s porodnimi težavami. Slovenija tukaj ni izjemna, veliko držav in mest je bilo zelo slabo pripravljenih na prihod e-skirojev, nekatera mesta so jih zato že morala prepovedati, npr. San Francisco.”
Kakšna je v tem hipu zakonska ureditev za uporabo teh prevoznih sredstev (So dovoljena ali sploh ne? Če da, na katerih površinah in pod kakšnimi pogoji?)?
Ministrstvo: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v prvem odstavku 97. člena določa, da se smejo posebna prevozna sredstva v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Nadalje je v petem odstavku 97. člena ZPrCP določeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor (med katera uvrščamo tudi električni skiro) in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Uporaba električnih skirojev, skladno z navedenimi določbami ZPrCP, v cestnem prometu torej ni dovoljena.
Policija: Zakonsko določbo je mogoče razlagati na dva načina. Prvi pomeni absolutno prepoved vseh motornih posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Drugi pa pomeni, da so motorna posebna prevozna sredstva lahko v cestnem prometu, vendar se ne smejo pri uporabi gibati hitreje od hoje pešca.
Ali policija ali redarji sankcionirajo kršitelje?
Ministrstvo: S temi podatki Ministrstvo za infrastrukturo ne razpolaga.
Policija: Policija glede na razumevanje te določbe uporabe nekaterih motornih prevoznih sredstev ne dopušča in zoper kršitelje ukrepa (gokart, mini moto ipd.), ker tudi zaradi velikosti na te površine ne sodijo, poleg tega pa lahko povzročajo večjo ogroženost pešcev in kolesarjev. Pri ostalih pa ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva in s spremembami le počasi sledi razvoju prometnih sredstev na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon (hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev), dopušča.
Kako bo ob slabih izkušnjah iz tujine zakonsko urejeno oddajanje e-skirojev in podobnih prevoznih sredstev pri nas?
Ministrstvo: Predlog zakonske rešitve uporabe posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost pešcev, še ni dokončno oblikovan, zato vam na vsa zastavljena vprašanja žal ne moremo odgovoriti. Pri določanju pravil ravnanja voznikov posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, je z vidika varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomemben vidik varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev) ter sam vpliv umestitve novih vrst posebnih prevoznih sredstev na pretočnost v cestnem prometu (razpoložljivost in velikost prometnih površin, na katere se umešča uporabnike posebnih prevoznih sredstev), na kar bomo še posebej pozorni pri oblikovanju dokončne zakonske rešitve.
Ali policija s svojimi praktičnimi izkušnjami na kakršen koli način sodeluje pri sooblikovanju nastajajoče zakonske ureditve?
Policija: Policija kot nadzorni organ je predvsem zainteresirana, da zakon uporabo prevoznih sredstev jasno definira, zato smo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da zakonsko dikcijo v tem delu ustrezno dopolnijo. Policija je hkrati zainteresirana, da bi bila uporaba električnih skirojev (pogoji in način uporabe) regulirana predvsem z vidika varnosti cestnega prometa.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni?
Spodbujamo souporabo prevoznih sredstev, kolesa so po vsem svetu odlična alternativa avtomobilom, tudi izposoje avtomobilov je vse več. E-skiroji pa so priši kot strela z jasnega in zdi se, da presenečajo predvsem v negativnem smislu. Gost epizode je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora: “Pojav je popolnoma nov, zato se srečuje s porodnimi težavami. Slovenija tukaj ni izjemna, veliko držav in mest je bilo zelo slabo pripravljenih na prihod e-skirojev, nekatera mesta so jih zato že morala prepovedati, npr. San Francisco.”
Kakšna je v tem hipu zakonska ureditev za uporabo teh prevoznih sredstev (So dovoljena ali sploh ne? Če da, na katerih površinah in pod kakšnimi pogoji?)?
Ministrstvo: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v prvem odstavku 97. člena določa, da se smejo posebna prevozna sredstva v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Nadalje je v petem odstavku 97. člena ZPrCP določeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor (med katera uvrščamo tudi električni skiro) in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Uporaba električnih skirojev, skladno z navedenimi določbami ZPrCP, v cestnem prometu torej ni dovoljena.
Policija: Zakonsko določbo je mogoče razlagati na dva načina. Prvi pomeni absolutno prepoved vseh motornih posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Drugi pa pomeni, da so motorna posebna prevozna sredstva lahko v cestnem prometu, vendar se ne smejo pri uporabi gibati hitreje od hoje pešca.
Ali policija ali redarji sankcionirajo kršitelje?
Ministrstvo: S temi podatki Ministrstvo za infrastrukturo ne razpolaga.
Policija: Policija glede na razumevanje te določbe uporabe nekaterih motornih prevoznih sredstev ne dopušča in zoper kršitelje ukrepa (gokart, mini moto ipd.), ker tudi zaradi velikosti na te površine ne sodijo, poleg tega pa lahko povzročajo večjo ogroženost pešcev in kolesarjev. Pri ostalih pa ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva in s spremembami le počasi sledi razvoju prometnih sredstev na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon (hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev), dopušča.
Kako bo ob slabih izkušnjah iz tujine zakonsko urejeno oddajanje e-skirojev in podobnih prevoznih sredstev pri nas?
Ministrstvo: Predlog zakonske rešitve uporabe posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost pešcev, še ni dokončno oblikovan, zato vam na vsa zastavljena vprašanja žal ne moremo odgovoriti. Pri določanju pravil ravnanja voznikov posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, je z vidika varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomemben vidik varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev) ter sam vpliv umestitve novih vrst posebnih prevoznih sredstev na pretočnost v cestnem prometu (razpoložljivost in velikost prometnih površin, na katere se umešča uporabnike posebnih prevoznih sredstev), na kar bomo še posebej pozorni pri oblikovanju dokončne zakonske rešitve.
Ali policija s svojimi praktičnimi izkušnjami na kakršen koli način sodeluje pri sooblikovanju nastajajoče zakonske ureditve?
Policija: Policija kot nadzorni organ je predvsem zainteresirana, da zakon uporabo prevoznih sredstev jasno definira, zato smo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da zakonsko dikcijo v tem delu ustrezno dopolnijo. Policija je hkrati zainteresirana, da bi bila uporaba električnih skirojev (pogoji in način uporabe) regulirana predvsem z vidika varnosti cestnega prometa.
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
Prihodnost bo pametna. Morda celo preveč, ugotavlja Matjaž Ropret, novinar Dela, ki v Las Vegasu spremlja sejem zabavne elektronike. O zloglasnem Netflixu, super avtomobilih in dronih, še vedno pa so zelo popularni tudi vsi mogoči gadgeti.
Prihodnost bo pametna. Morda celo preveč, ugotavlja Matjaž Ropret, novinar Dela, ki v Las Vegasu spremlja sejem zabavne elektronike. O zloglasnem Netflixu, super avtomobilih in dronih, še vedno pa so zelo popularni tudi vsi mogoči gadgeti.
Ste aktiven uporabnik spleta? Ali všečkate, delite in prenašate vsebine s spleta ter na spletu? Naj vas rešimo pred nepotrebnim plačevanjem kazni! Spregovorili bomo o avtorskih pravici na spletu, o katerih pri nas vemo občutno premalo – kljub temu, da je pri nas to področje zakonsko urejeno že 20 let!
V zadnji Odbiti leta 2015 smo zbrali najbolj odbite, nenavadne in zanimive zgodbe, ki smo jih ustvarili v iztekajočem letu. Zakaj je Green Bank najtišje mesto v Združenih državah Amerike, zakaj Instagrama v Sloveniji še ne jemljemo resno in kako rešiti mobitel, ki nam je padel v straniščno školjko, je le nekaj zanimivih zgodb … več pa v oddaji Odbita do bita.
Razkritje prvega primera prirejanja izida v danskem nogometu ali o desetletju zamolčanih spolnih škandalih v danski Rimskokatoliški cerkvi. To je le nekaj odmevnih zgodb, ki jih je danska javnost izvedela zaradi poglobljenega dela preiskovalne novinarke Eve Jung, ki je s kolegi iz Berlingske odgovorna tudi za projekt, ki je letos prejel tako skandinavsko kot tudi svetovno nagrado na področju podatkovnega novinarstva. Imenuje se sporet oziroma tracked. V oddaji ga je Eva Jung predstavila ob pomoči Mihe Pongraca in Maruše Kerec.
Najtišje mesto v Združenih državah Amerike je Green Bank v Zahodni Virginiji, kjer stoji teleskop, ki z vesoljem komunicira prek radijskih valov. V mestu zato ni mobilnega signala, brezžičnega interneta, tam so “mrtve” tudi mikrovalovne pečice.
Kulturnik.si je nov spletni portal, ki omogoča kvalitetnejšo orientacijo po kulturi in umetnosti. Poleg številnih dogodkov ponuja prebiranje novic, ustvarjalci pravijo, da bo jutranja kava zdaj trajala dlje.
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Kako se je hekerska skupnost spremenila skozi leta v pogovoru z vodjo odzivnega centra SI – CERT Gorazdom Božičem, režiserjem filma Hekerji Blažem Završnikom in nekdanjim hekerjem Sebastjanom Štuclom.
Kritični umetniki, kot je britanski pisatelj, pisec, založnik ter multiumetnik James Bridle, tudi na družabnih omrežjih iščejo vedno bolj zanimive, domiselne, dostopne in predvsem sodobne načine, kako javnost opozoriti na nekatere žgoče družbene probleme. James s projektom Dronestagram opozarja na novi način vojskovanja z brezpilotnimi letali oziroma droni. Vidi jih kot leteče robotizirane sejalce smrti, ki so se nenadoma pojavili nad nami in čez noč postali vsenavzoči.
Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.
V tednu, ko opozarjamo na sekunde, ki rešujejo, bomo predstavili tudi nekaj mobilnih aplikacij, ki ob pravilni in hitri uporabi lahko rešijo srčni zastoj. Odbita do bita preizkuša iHelp, iRescue in nekaj tujih mobilnih rešiteljev srčnega zastoja.
Internet. Brez njega si danes ne predstavljamo življenja, še več: pomislite, kako jezni ste, ko se internetna hitrost nenadoma zmanjša in se vaše virtualno življenje zavrti kot na počasnem posnetku. Bi radi preverili kakovost in prepustnost svoje internetne povezave? Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je razvila svoje merilno orodje za preverjanje kakovosti fiksnih in brezžičnih internetnih povezav – AKOS Test net. Preizkusili smo ga za Odbita do bita.
“Ljudje na elektroniko ne gledajo kot na kreativen medij,” pravi Peter Edwards oziroma Casperelectronics, ki s pomočjo elektronike ustvarja eksperimentalne glasbene instrumente. Vse to omogoča orodje OMSynth MiniLab, ki je deloma elektronsko-učilni laboratorij, deloma glasbeni instrument. Kako ustvariti eksperimentalen glasbeni instrument in kakšne zvoke lahko iz njega izvlečemo?
Gremo na Cryptoparty! Ni namenjen le strokovnjakom ali paranoičnim posameznikom, ampak uporabnikom spleta, ki skrbijo za svojo komunikacijsko varnost in zasebnost na spletu.
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali, krajše, CD, s čimer se je končala doba vinilk, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni mali svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva izrazito nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljivi medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
Slovenska podjetja Instagrama še ne jemljejo resno. In čeprav pravimo, da je Instagram razvrednotil delo fotografov, se sogovorniki ne strinjajo. Alan Orlič in Sanja in Zoran Leban Trojar o slovenski Instagram sceni.
V oddaji Odbita do bita predstavljamo prilagoditve novih tehnologij za slepe in slabovidne.
Neveljaven email naslov