Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Za na pot: peta oddaja iz cikla Tomaža Pengova

17.10.2019

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbeno-dokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev: Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak, Lado Jakša, Aco Razbornik in Borut Činč. V zadnji oddaji se ustavimo ob nekaterih Pengovovih koncertnih posnetkih in pripoved o njem pripeljemo do konca.

Peta oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdeseti obletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbeno-dokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev: Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak, Lado Jakša, Aco Razbornik in Borut Činč. V zadnji oddaji se ustavimo ob nekaterih Pengovovih koncertnih posnetkih in pripoved o njem pripeljemo do konca.

 

»Spomnim se nekega lepega večera pri nas doma, na Gregorčičevi ulici, ko je mojega očeta Anteja Novaka obiskal njegov partizanski tovariš Dušan Pirjevec - Ahac z ženo Nedeljko, pisateljico, in Mišom Jezernikom, sociologom, tudi starim partizanom, disidentom. In nato sta se pojavila tudi brat Jerko in Tomaž, ki sta sodelovala vrsto let, včasih v duetu in seveda tudi zelo intenzivno v glasbeni skupini Salamander. In Tomaž je takrat odigral in zapel dve, tri svoje pesmi, med drugim tudi »V nasmehu nekega dneva«. In to je profesorja Pirjevca silno ganilo in je potem improviziral analizo te pesmi: kako je to pravzaprav lepo: posaditi drevo, ne zato, da bi ga uporabljal kot predmet, ampak zato, da na koncu odlomiš eno drobno vejo za na pot.«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Boris A. Novak kot eno najpomembnejših motivik iz Pengovove poetike izpostavlja prav pot, potovanje. Iskanje lastne poti, tudi v umetniškem smislu, je močno zaznamovalo ustvarjalno in življenjsko usodo Tomaža Pengova; to so prepoznali tudi njegovi poslušalci.

»Tudi v glasbi je bil nek samohodec: odpotoval je nekam, kamor drugi niso šli. In to je bila po svoje smola, v smislu tega, da je bil malo odmaknjen od glavnega glasbenega toka, predvsem glasbene industrije, hkrati je bila pa to tudi njegova prednost. On se je ognil temu, da bi svojo glasbo šabloniziral, da bi jo spravil v neke varne kalupe … Njegove pesmi so bile enostavno drugačne, so bile nekaj tako izrazito osebnega, da so morale zveneti tudi po drugih družbenih kanalih. Ljudje, ki so ga slišali, so ga vzljubili in so ga hodili poslušat. Kjerkoli je že bil, našli so ga, našli so njegovo glasbo. Tako da je ostajala ob strani, ja, na margini mainstreama, ampak to je bila njena kvaliteta …«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Tomaž Pengov je največkrat nastopal sam, včasih pa je ob njem zaigral še kdo – na primer Jerko Novak ali pa Lado Jakša, ki se takole spominja ene od skupnih poti na koncert:

»Bojan Drobež, Tomaž Pengov pa jaz pri Mlinarcu v Zagrebu. In smo rekli, gremo, ampak da pač ne bomo pili, nič pili pred nastopom. Ja, in smo šli do Grosupljega in v Grosupljem Tomaž pravi: prosim, ustavite se, samo nekaj grem v trgovino. In midva z Bojanom sva rekla, ja, ampak a smo se zmenili, ne. In sva ga pustila in je šel … in ker ga pač ni bilo enih deset minut, greva midva pogledat, kje je. In ga potem najdeva tam na enem zidu in je imel eno ta dolgo, veliko škatlo jajc – on je spil jajce, ki je dobro za glas, ampak če spiješ eno, dve … Če jih pa spiješ dve škatli, je to bomba za cel organizem … Saj nastop je bil v redu, ampak če je to večkrat počel, prav zdravo to ni.«

Lado Jakša, pogovor za Pesem v žepu

 

Tudi drugi njegovi prijatelji in soustvarjalci pripovedujejo, da se Tomaž Pengov v vsakdanjih rečeh ni najbolje znašel:

»Prišel je leta ’96 k meni pa je rekel: Jerko, mi lahko ti napišeš priporočilo, da bi se jaz vpisal v samostojne umetnike. Takrat je bil star 47 let. Zakaj je to bilo? Je rekel, veš, koleno me boli pa ne morem do zdravnika, ker nisem zavarovan. To kaže na njegov odnos do tega sveta: on kot da ni bil tu. Te zunanje zadeve, ki jih seveda moraš početi, če se hočeš vključiti v ta prostor, njega niso zanimale … Tudi ko smo snemali, na primer: kadar koli sem snemal z njim, nikdar me ni vprašal, če mi bo kaj plačal. Ampak ne iz tega, da mi ne bi hotel plačati. Zaradi tega, ker njemu ta materialni svet ni pomenil kaj dosti, on je bil drugje. Tako da mu nisem nič zameril te zadeve, ker je bil malo – kar se tega tiče, je bil površen. Kar se tiče ostalih stvari, je bil pa sijajen in smo pravzaprav to občudovali pri njem, to brezkompromisno držo. Zašibal je svoje strani pravzaprav zelo pošteno …«

Jerko Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

»On je ostal boem, če uporabim to zavržno besedo – zavržna je pa zato, ker nosi v sebi nekaj prilastkov, ki pravzaprav sploh niso točni. Boemsko življenje, halo – kdo od tistih, ki je umetnik, sploh ve, kako drugi razumejo boemsko življenje. Sploh ga ne razumejo. Ne vejo, kaj je to boemstvo. Boemstvo ni pijača. Boemstvo ni brezdomstvo. Boemstvo ni živeti v tri dni. Tudi Tomaž nikoli ni živel v tri dni. Včasih se je pa zdelo, da ja – tudi njemu se je zdelo, v bistvu je pa mlel stvari.«

Bogdana Herman, pogovor za Pesem v žepu

 

»On je bil romantik, to je bila taka rožica, nežna dušica, a veš, si pihnil, pa se je prelomil … On je bil tako senzibilen, kje, ni za ta svet, ni …«

Aco Razbornik, pogovor za Pesem v žepu

 

Konflikt med zahtevami vsakdanjika in lastnim umetniškim svetom Tomaža Pengova se je skozi leta vse bolj poglabljal, kar so prijatelji opazovali s težkim srcem:

»Pa sva imela koncert recimo v Viteški dvorani pa je kar naenkrat prišla neka utrujenost, neka zmeda in v bistvu ni mogel več igrati. In so prijatelji odhajali s solzami iz dvorane, ker je imel pač neko tako situacijo v sebi, da ni mogel kitare pravzaprav uglasiti … in potem tako rekoč nastopa v drugi polovici ni bilo.«

Lado Jakša, pogovor za Pesem v žepu

 

»Govoriva o neki podvojeni osebnosti. Ampak ne zdaj misliti v slabem smislu: ta shizofrenija je ustvarjalna shizofrenija. Se pravi: ne pristanem na to plitvino življenja, v kateri sem. Jaz hočem osmišljati svoje življenje drugače. In Tomažu je, nedvomno, v tem, kar je naredil, to uspelo … Kaj bi bilo, če bi on delal več in če bi ga malo manj »sral«, kot po domače rečemo, in iskal utehe tudi v raznih poživilih. Ja, ne bi bil Tomaž Pengov. Ne bi naredil tistega, kar je. Naredil je malo, vendar je tisto tako dragoceno, da odtehta nek glomazni opus. Saj ne moremo meriti teh stvari – ustvarjalnosti ne moremo meriti z vatli kvantitete.«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Pengovove osebnostne lastnosti verjetno ponujajo le del odgovora na vprašanje, kaj je usmerjalo njegovo pot. Borut Činč večjo težo pripiše značilnostim glasbene scene pri nas:

»Pa tudi mislim, da to ni bil nek razlog, zakaj je Tomaž tako »odpotoval«, ampak da je bolj problem to, da se dejansko njegove glasbe, ne nazadnje tudi z Odpotovanj, morda premalo v medijih vrtelo na radiih … In potem je tak umetnik, tudi če si znan, ampak če mediji ne stojijo za teboj in če ljudje preko medijev ne izvejo, da si tu, potem tudi organizatorji ne kličejo na koncerte in se nekako v tem prostoru dobesedno malo izgubiš, proti svoji volji.«

Borut Činč, pogovor za Pesem v žepu

 

V poetiko Tomaža Pengova, ki nenehno ostaja odmaknjena od vsakdanjih klišejev, je težko kar tako vstopiti. Poslušalcem jo je v spremnih besedah k Pengovovim ploščam poskušal približati Milan Dekleva.

»Ko smo se razšli s Salamandri, so se naše poti razmaknile … Tomaž je ostal zame inspirativna osebnost. Če ne bi bilo tako, potem ne bi o njem napisal romana. O njem sem pisal tudi v drugih besedilih, ne tako direktno, kot v Pimlicu, ampak vendarle. Tako da se me je ta pot samotneža, pot nekega vztrajnega individualista, ki je morda na poseben način za ljudi okrog sebe destruktiven, ampak ostaja pa zelo ustvarjalen znotraj svoje poetike … Bil je vedno bolj morda razdvojen med tem, da se je izogibal neke konkretne odgovornosti za ljudi, ki so bili okrog njega, in je plačal ta davek, ker se mu ni moglo dobro iziti. Je pa v tej trmi ostal res nekaj posebnega …«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Na koncu poti ostane zgodba. Vsak svojo o Tomažu Pengovu so nam v petih oddajah odstrli Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak, Lado Jakša, Borut Činč in Aco Razbornik, ki se jim najlepše zahvaljujemo za vse izrečene in neizrečene besede.

 

 

Vse oddaje iz cikla o Tomažu Pengovu si lahko poslušate tu:


Pesem v žepu

249 epizod


Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.

Za na pot: peta oddaja iz cikla Tomaža Pengova

17.10.2019

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbeno-dokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev: Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak, Lado Jakša, Aco Razbornik in Borut Činč. V zadnji oddaji se ustavimo ob nekaterih Pengovovih koncertnih posnetkih in pripoved o njem pripeljemo do konca.

Peta oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdeseti obletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbeno-dokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev: Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak, Lado Jakša, Aco Razbornik in Borut Činč. V zadnji oddaji se ustavimo ob nekaterih Pengovovih koncertnih posnetkih in pripoved o njem pripeljemo do konca.

 

»Spomnim se nekega lepega večera pri nas doma, na Gregorčičevi ulici, ko je mojega očeta Anteja Novaka obiskal njegov partizanski tovariš Dušan Pirjevec - Ahac z ženo Nedeljko, pisateljico, in Mišom Jezernikom, sociologom, tudi starim partizanom, disidentom. In nato sta se pojavila tudi brat Jerko in Tomaž, ki sta sodelovala vrsto let, včasih v duetu in seveda tudi zelo intenzivno v glasbeni skupini Salamander. In Tomaž je takrat odigral in zapel dve, tri svoje pesmi, med drugim tudi »V nasmehu nekega dneva«. In to je profesorja Pirjevca silno ganilo in je potem improviziral analizo te pesmi: kako je to pravzaprav lepo: posaditi drevo, ne zato, da bi ga uporabljal kot predmet, ampak zato, da na koncu odlomiš eno drobno vejo za na pot.«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Boris A. Novak kot eno najpomembnejših motivik iz Pengovove poetike izpostavlja prav pot, potovanje. Iskanje lastne poti, tudi v umetniškem smislu, je močno zaznamovalo ustvarjalno in življenjsko usodo Tomaža Pengova; to so prepoznali tudi njegovi poslušalci.

»Tudi v glasbi je bil nek samohodec: odpotoval je nekam, kamor drugi niso šli. In to je bila po svoje smola, v smislu tega, da je bil malo odmaknjen od glavnega glasbenega toka, predvsem glasbene industrije, hkrati je bila pa to tudi njegova prednost. On se je ognil temu, da bi svojo glasbo šabloniziral, da bi jo spravil v neke varne kalupe … Njegove pesmi so bile enostavno drugačne, so bile nekaj tako izrazito osebnega, da so morale zveneti tudi po drugih družbenih kanalih. Ljudje, ki so ga slišali, so ga vzljubili in so ga hodili poslušat. Kjerkoli je že bil, našli so ga, našli so njegovo glasbo. Tako da je ostajala ob strani, ja, na margini mainstreama, ampak to je bila njena kvaliteta …«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Tomaž Pengov je največkrat nastopal sam, včasih pa je ob njem zaigral še kdo – na primer Jerko Novak ali pa Lado Jakša, ki se takole spominja ene od skupnih poti na koncert:

»Bojan Drobež, Tomaž Pengov pa jaz pri Mlinarcu v Zagrebu. In smo rekli, gremo, ampak da pač ne bomo pili, nič pili pred nastopom. Ja, in smo šli do Grosupljega in v Grosupljem Tomaž pravi: prosim, ustavite se, samo nekaj grem v trgovino. In midva z Bojanom sva rekla, ja, ampak a smo se zmenili, ne. In sva ga pustila in je šel … in ker ga pač ni bilo enih deset minut, greva midva pogledat, kje je. In ga potem najdeva tam na enem zidu in je imel eno ta dolgo, veliko škatlo jajc – on je spil jajce, ki je dobro za glas, ampak če spiješ eno, dve … Če jih pa spiješ dve škatli, je to bomba za cel organizem … Saj nastop je bil v redu, ampak če je to večkrat počel, prav zdravo to ni.«

Lado Jakša, pogovor za Pesem v žepu

 

Tudi drugi njegovi prijatelji in soustvarjalci pripovedujejo, da se Tomaž Pengov v vsakdanjih rečeh ni najbolje znašel:

»Prišel je leta ’96 k meni pa je rekel: Jerko, mi lahko ti napišeš priporočilo, da bi se jaz vpisal v samostojne umetnike. Takrat je bil star 47 let. Zakaj je to bilo? Je rekel, veš, koleno me boli pa ne morem do zdravnika, ker nisem zavarovan. To kaže na njegov odnos do tega sveta: on kot da ni bil tu. Te zunanje zadeve, ki jih seveda moraš početi, če se hočeš vključiti v ta prostor, njega niso zanimale … Tudi ko smo snemali, na primer: kadar koli sem snemal z njim, nikdar me ni vprašal, če mi bo kaj plačal. Ampak ne iz tega, da mi ne bi hotel plačati. Zaradi tega, ker njemu ta materialni svet ni pomenil kaj dosti, on je bil drugje. Tako da mu nisem nič zameril te zadeve, ker je bil malo – kar se tega tiče, je bil površen. Kar se tiče ostalih stvari, je bil pa sijajen in smo pravzaprav to občudovali pri njem, to brezkompromisno držo. Zašibal je svoje strani pravzaprav zelo pošteno …«

Jerko Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

»On je ostal boem, če uporabim to zavržno besedo – zavržna je pa zato, ker nosi v sebi nekaj prilastkov, ki pravzaprav sploh niso točni. Boemsko življenje, halo – kdo od tistih, ki je umetnik, sploh ve, kako drugi razumejo boemsko življenje. Sploh ga ne razumejo. Ne vejo, kaj je to boemstvo. Boemstvo ni pijača. Boemstvo ni brezdomstvo. Boemstvo ni živeti v tri dni. Tudi Tomaž nikoli ni živel v tri dni. Včasih se je pa zdelo, da ja – tudi njemu se je zdelo, v bistvu je pa mlel stvari.«

Bogdana Herman, pogovor za Pesem v žepu

 

»On je bil romantik, to je bila taka rožica, nežna dušica, a veš, si pihnil, pa se je prelomil … On je bil tako senzibilen, kje, ni za ta svet, ni …«

Aco Razbornik, pogovor za Pesem v žepu

 

Konflikt med zahtevami vsakdanjika in lastnim umetniškim svetom Tomaža Pengova se je skozi leta vse bolj poglabljal, kar so prijatelji opazovali s težkim srcem:

»Pa sva imela koncert recimo v Viteški dvorani pa je kar naenkrat prišla neka utrujenost, neka zmeda in v bistvu ni mogel več igrati. In so prijatelji odhajali s solzami iz dvorane, ker je imel pač neko tako situacijo v sebi, da ni mogel kitare pravzaprav uglasiti … in potem tako rekoč nastopa v drugi polovici ni bilo.«

Lado Jakša, pogovor za Pesem v žepu

 

»Govoriva o neki podvojeni osebnosti. Ampak ne zdaj misliti v slabem smislu: ta shizofrenija je ustvarjalna shizofrenija. Se pravi: ne pristanem na to plitvino življenja, v kateri sem. Jaz hočem osmišljati svoje življenje drugače. In Tomažu je, nedvomno, v tem, kar je naredil, to uspelo … Kaj bi bilo, če bi on delal več in če bi ga malo manj »sral«, kot po domače rečemo, in iskal utehe tudi v raznih poživilih. Ja, ne bi bil Tomaž Pengov. Ne bi naredil tistega, kar je. Naredil je malo, vendar je tisto tako dragoceno, da odtehta nek glomazni opus. Saj ne moremo meriti teh stvari – ustvarjalnosti ne moremo meriti z vatli kvantitete.«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Pengovove osebnostne lastnosti verjetno ponujajo le del odgovora na vprašanje, kaj je usmerjalo njegovo pot. Borut Činč večjo težo pripiše značilnostim glasbene scene pri nas:

»Pa tudi mislim, da to ni bil nek razlog, zakaj je Tomaž tako »odpotoval«, ampak da je bolj problem to, da se dejansko njegove glasbe, ne nazadnje tudi z Odpotovanj, morda premalo v medijih vrtelo na radiih … In potem je tak umetnik, tudi če si znan, ampak če mediji ne stojijo za teboj in če ljudje preko medijev ne izvejo, da si tu, potem tudi organizatorji ne kličejo na koncerte in se nekako v tem prostoru dobesedno malo izgubiš, proti svoji volji.«

Borut Činč, pogovor za Pesem v žepu

 

V poetiko Tomaža Pengova, ki nenehno ostaja odmaknjena od vsakdanjih klišejev, je težko kar tako vstopiti. Poslušalcem jo je v spremnih besedah k Pengovovim ploščam poskušal približati Milan Dekleva.

»Ko smo se razšli s Salamandri, so se naše poti razmaknile … Tomaž je ostal zame inspirativna osebnost. Če ne bi bilo tako, potem ne bi o njem napisal romana. O njem sem pisal tudi v drugih besedilih, ne tako direktno, kot v Pimlicu, ampak vendarle. Tako da se me je ta pot samotneža, pot nekega vztrajnega individualista, ki je morda na poseben način za ljudi okrog sebe destruktiven, ampak ostaja pa zelo ustvarjalen znotraj svoje poetike … Bil je vedno bolj morda razdvojen med tem, da se je izogibal neke konkretne odgovornosti za ljudi, ki so bili okrog njega, in je plačal ta davek, ker se mu ni moglo dobro iziti. Je pa v tej trmi ostal res nekaj posebnega …«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Na koncu poti ostane zgodba. Vsak svojo o Tomažu Pengovu so nam v petih oddajah odstrli Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak, Lado Jakša, Borut Činč in Aco Razbornik, ki se jim najlepše zahvaljujemo za vse izrečene in neizrečene besede.

 

 

Vse oddaje iz cikla o Tomažu Pengovu si lahko poslušate tu:


26.10.2022

Vikiju v spomin

Tokratna Pesem v žepu je poklon ustvarjalnosti, ki jo lahko z iskrivim in hudomušnim pristopom ter z neznanskim veseljem do glasbe in poezije udejanji posameznik, kakršen je bil pred dnevi preminuli kantavtor, sodelavec Slovenskega glasbenoinformacijskega centra in vodja zasedbe Same Babe Viktor Škedelj Renčelj – Viki Baba. Poslušamo utrinke iz pogovorov, ki sva jih z Vikijem opravili urednica Simona Moličnik in Teja Klobčar v oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter Pesem v žepu. Pogovori so se vrteli okrog zasedbe Same babe in njenih pesmi, med katerimi jih večina nosi Vikijev avtorski pečat.


20.10.2022

Bakalina Velika: Zviezdna srebruo

Pesmi, ki jih poslušamo v današnji Pesmi v žepu, so izrazito uglašene z naravo in dihajo z vsako bilko, kamnom in živim bitjem, ob katerih so nastale. Piše jih Jani Kutin, vodja etno zasedbe Bakalina Velika. Skupina je po prvencu »Prvi krajec« iz leta 2019 letos predstavila svojo drugo ploščo »Zviezdna srebruo«. Odpravili smo se v Čadrg in Janija povprašali o nastajanju albuma in o njegovem pogledu na življenje, ki se zrcali v teh pesmih.


13.10.2022

Tomaž Domicelj: Jubilej

Današnji gost Pesmi v žepu je kantavtor Tomaž Domicelj, ki predstavlja novo koncertno ploščo »Jubilej« – izšla je pri ZKP RTV Slovenija, nad snemanjem in urejanjem pa je bdel naš glasbeni urednik Jane Weber. Domiceljeve pesmi nas združujejo že več kot 50 let, mnoge od njih so se med nami ustalile in ponarodele, a ves ta čas nastajajo tudi nove. Domiceljevi koncerti ne slovijo le zaradi dolžine in mnogih zbadljivih pripomb, ki jih natrese med pesmimi, ampak ljudi prepriča predvsem zaradi svoje glasbene in besedilne vsestranskosti. Koncertne utrinke je letos poleti zbral na novem dvojnem albumu »Jubilej«, posvečenem sedemdesetletnici Festivala Ljubljana, kjer so tudi nastali posnetki.


06.10.2022

Leopold I.: Dobro jütro

V Pesmi v žepu se nam z novim albumom »Dobro jütro« predstavlja Michael Leopold oziroma radgonski reper Leopold I. Na prvencu, pod katerega se podpisuje producent Vid Turica, nam Leopold I. skozi dvanajst pesmi v neposredni in dramaturško razgibani pripovedni maniri naslika konstelacijo pogledov na življenje, podanih z različnih perspektiv. Iskrena, kritična, a obenem naravnost simpatična izpoved predstavnika mlajše generacije je začinjena z melodiko radgonskega narečja in domišljenim glasbenim prispevkom gostujočih glasbenikov.


22.09.2022

Lamai: Stopinje

V Pesmi v žepu se tokrat odpravljamo po »Stopinjah«, ki jih ubira ustvarjalni dvojec Lara Poreber - Lamai in Borut Antončič - Bort Ross. Začelo se je pred petimi leti s prvencem »Tam«, njuna glasbena ljubezenska zgodba pa se zdaj nadaljuje v osmih skladbah s prepoznavnim Larinim vokalom, ki nadgrajujejo zasanjani pop prvenca, poslušalcem pa ponujajo prijeten odmik od tegob vsakdanjika.


15.09.2022

20. festival Kantfest 2022

Vse od leta 2003 se v Rušah enkrat letno zberejo kantavtorji. Stari in mladi, izkušeni in tisti, ki na odru šele ubirajo prve korake. In vsako leto znova se vprašajo: na kant ali v kanto? In odgovor je: na Kantfest! Pretekli konec tedna se je ta najpomembnejši slovenski kantavtorski festival odvil že dvajsetič. V prvem, tekmovalnem večeru so se predstavili štiri kantavtorice in štirje kantavtorji in se v sproščenem vzdušju pomerili za festivalske nagrade: prave kante za smeti. Zlato kanto je letos prejela Urška Bančič - Urška, srebrno Mišel Ristov - Amo, bronasto pa Zvezdana Novaković.


08.09.2022

Matej Krajnc: 30 let tihih pesmi

Med kantavtorji je nekaj takšnih, ki so v prvi vrsti pesniki, zato so njihove kantavtorske stvaritve pravzaprav uglasbena poezija. Eden od njih je Matej Krajnc, ki kot kantavtor ustvarja že tri desetletja, pesni pa še nekoliko dlje. Zaradi zahtevnejših besedil in nekomercialne naravnanosti svoje glasbe ves čas ostaja bolj na obrobju scene. Letos poleti je predstavil dve vinilni izdaji: novi album »Spačene anekdote« in ponatis svoje prve prave kantavtorske plošče »Vse pesmi so tihe«.


01.09.2022

Ditka: Med nama je angel

V sedmo sezono Pesmi v žepu vstopamo z novim albumom uglasbene poezije »Med nama je angel«, predstavlja nam ga njegova avtorica, kantavtorica Ditka. Tako kot na prejšnjih treh albumih Ditka v ospredje postavlja sodelovanje s pesnikom Ferijem Lainščkom, tokrat pa dodaja še pet uglasbitev drugih pesnikov: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca, Karla Destovnika Kajuha ter pesem »Tiha misel« Srečka Kosovela, ki je nastala v sodelovanju s Tinkaro Kovač.


25.08.2022

Pop na robu poletja

V zadnjem letošnjem poletnemu potepanju po nedavno izdanih skladbah in albumih slovenskih ustvarjalcev poslušamo pesmi v popevkarskih in rokerskih barvnih odtenkih. Z nami so Neisha z albumom »Dvigam jadra«, Tretji kanu s singlom »Na zadnji julijski dan« ter Vudlenderji s prvencem »Si ti tisti«.


18.08.2022

Čas, ki nas melje

Glasba dandanes nima več tolikšnega vpliva na družbeno dogajanje, kot ga je imela denimo v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja, s protestnimi kantavtorji in drugimi umetniki, ki so poganjali kolesje družbenih sprememb. A to ne pomeni, da danes glasba ne more biti kritična. Le nekoliko drugačne poti ubira, če želi biti slišana. Za današnji poletni izbor nedavno nastalih pesmi smo izbrali nekaj takšnih, ki našim individualnim in kolektivnim zablodam nastavljajo ogledalo, izvajajo jih zasedbi Katalena in Brina ter kantavtor ter filozof Primož Vidovič.


11.08.2022

Potepanje preko meja

V Pesmi v žepu se danes skozi glasbo odpravljamo na kratek potep preko meja naše države. Družbo nam delajo glasbenice in glasbeniki, ki smo jih v preteklem letu z novimi projekti predstavili na Prvem: Ani Frece s šansonjerskim albumom »Hotel za srečo«, Noreia, Jani Kovačič in Laura Krajnc s koncertno ploščo »Kilt Roberta Burnsa«, duo 3:RMA s kantavtorskim prvencem »a well-paved road« in Bossa de Novo s svojim 5. albumom »Twist«.


04.08.2022

Potep po kotičkih Slovenije

Navdih za današnji glasbeni izbor v Pesmi v žepu odkrivamo v različnih kotičkih Slovenije. V Novi Gorici nas pozdravijo Avtomobili s prvim singlom z njihove prihajajoče plošče, v Čadrgu prisluhnemo zasedbi Bakalina Velika in novemu etno albumu »Zviezdna srebruo«, v Ljubljani nas pozdravi Blaž Mencinger s svojim kantavtorskim prvencem »Ujetnik spominov«, za konec pa odpotujemo proti severovzhodu, v Gornji Radgoni se nam z reperskim prvencem »Dobro jütro« predstavi Leopold I., za konec pa v Razkrižju zazvenijo še »Žalostinke po razkriško«, narečna poezija Vlada Žabota v uglasbitvi Rudija Pančurja in izvedbi Male mestne muzike.


28.07.2022

Tri legende, tri vinilne plošče: Vlado Kreslin, Zoran Predin, Adi Smolar

Poslušamo tri vélika imena slovenskega kantavtorstva: Vlado Kreslin, Zoran Predin in Adi Smolar so v preteklem letu predstavili vsak svojo novo vinilno ploščo. Kreslinova »Namesto koga roža cveti« je jubilejna izdaja ob tridesetletnici istoimenskega albuma, Predin je na novi album »Takšnih več ne delajo« ujel odsev današnjega časa, Smolarjeva kompilacija »Pasji dnevi za kantavtorje« pa zaznamuje štiri desetletja njegovega kantavtorskega ustvarjanja.


21.07.2022

Uglasbena poezija in proza

Za iztočnico tokratnega poletnega izbora Pesmi v žepu smo si izbrali poezijo. Njena zvočnost, ritem in melodija, pretanjena igra vokalov in konzonantov – vse to se prav v tej umetniški zvrsti kar najlepše udejanji. Ker pa je Pesem v žepu glasbena oddaja, bomo ostali pri poeziji, ki je nagovorila glasbenike, da so ji dodali glasbo. Zazvenele bodo uglasbene pesmi Valentina Vodnika, Ferija Lainščka, Karla Destovnika Kajuha, Milana Dekleve, za konec pa še uglasbena pripoved Josipa Jurčiča.


14.07.2022

Poletni (kant)avtorski izbor: med morjem mehkih trav

Poslušamo izbor letošnjih singlov in pesmi z nedavno izdanih albumov v izvedbi različnih protagonistk. Večinoma so avtorice ali soavtorice svojih pesmi ter jih vsaka na svoj način zaznamujejo z vokalno interpretacijo. Nekaj besed bosta o svojih projektih spregovorili pevki Lamai in Tinkara Kovač, slednja je v duetu z Aniko Horvat tudi aktualna zmagovalka festivala Melodije morja in sonca.


07.07.2022

Na kant ali v kanto? Na Kantfest 2022!

Odprte so prijave na 20. kantavtorski festival Kantfest 2022, na katerem se bodo 9. septembra kantavtorice in kantavtorji potegovali za zlato, srebrno in bronasto kanto. Najpomembnejši tovrstni festival pri nas že vse od leta 2003 spodbuja izvirno kantavtorsko ustvarjalnost v maternem jeziku, za mnoge sodelujoče pa je pomenil odskočno desko za nadaljevanje glasbene poti. O festivalu spregovorita dva kantavtorja – organizator Peter Andrej in član strokovne žirije Jani Kovačič, poslušamo pa pesmi prejemnikov nagrad iz preteklih let.


16.06.2022

Noreia, Jani Kovačič, Laura Krajnc: Kilt Roberta Burnsa

Najpopularnejši škotski pesnik Robert Burns je v svojem dokaj kratkem, a burnem življenju napisal precej pesmi, v katere je ujel duh svojega časa. Hitro so ponarodele in segle preko prostorskih in časovnih meja, nedavno pa so oživele tudi v slovenščini, in sicer kot »Kilt Roberta Burnsa«. V tem projektu so združili moči člani zasedbe Noreia, ki sta se jim pridružila kantavtor Jani Kovačič in pevka ter violinistka iz zasedbe Zajtrk Laura Krajnc. V središče svojega programa so postavili Burnsovo kantato »Veseli berači« iz leta 1785, dodali pa so ji še nekaj drugih ponarodelih Burnsovih pesmi. Koncertni album »Kilt Roberta Burnsa« nam v Pesmi v žepu predstavlja Anej Ivanuša, eden od članov zasedbe Noreia.


26.05.2022

3:RMA: a well-paved road

Kitaristka Urška Supej in pevka Maša But sta duo 3:RMA. Pod imenom, ki je zloženka začetnic imen teh dveh izvrstnih mladih glasbenic, te dni izhaja njun kantavtorski prvenec »a well-paved road«: minimalističen, feminističen in neobremenjeno zazrt v širjave doživljanja življenja. Ustvariti jima ga je pomagal londonski producent Femi Temowo, ki ga skupaj z njima predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.


19.05.2022

Smaal Tokk: Kriza srednjih let

Vipavski gengsta reper Smaal Tokk se je znašel v krizi srednjih let in posledično posnel svojo tretjo ploščo. V svojem značilnem humornem slogu se na njej sprehodi med vprašanji medosebnih odnosov pa vse do politike, dotakne pa se tudi marsikatere boleče tematike. Pesmi, ki sta jih z njim soustvarila saksofonist Klemen Kotar in bobnar Enos Kugler, se na albumu »Kriza srednjih let« prepletajo s povezovalnimi medvložki, številni glasbeni gostje pa poskrbijo za zvrstno pestrost tega konceptualnega albuma. Smaal Tokk ga posveča usmerjeni publiki: moškim v 40. letih in ženskam, ki razumejo te moške.


05.05.2022

Neisha: Dvigam jadra

Tokrat je z nami pevka, pianistka in avtorica, ki je na poklicno pot v prostranstvo popglasbe vstopila pred sedemnajstimi leti kot klasično izobražena akademska pianistka in skladateljica in že s prvencem prepričala občinstvo. Neža Buh - Neisha nam v Pesmi v žepu predpremierno predstavlja svojo novo ploščo »Dvigam jadra«, na kateri združi moči z več izvrstnimi gostujočimi pevci in glasbeniki, pri tem pa gonilna sila vseh trinajstih pesmi ostaja njen prodoren, energičen vokal, ki ga je v zadnjih letih še dodatno izpilila.


Stran 5 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov