Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro. Njeno seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Slovenci smo iz nje zvarili tudi pivo. Zanimiva lastnost ajde je, da ne vsebuje glutena. Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Oddajo so zakuhali Andreja Čokl, Iztok Konc in Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Flickr
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro.
Ajda je s Templarji v srednjo Evropo prišla z Vzhoda in prvi zapisi o tem, da se je jedla tudi pri nas so iz leta 1426. Koroška in Kranjska sta bili nekdaj v večjem obsegu prekriti z odejo cvetov, ki so obarvani od bele do rdeče in do začetka prejšnjega stoletja je imela v prehrani naših prednikov eno glavnih vlog. Nastopa tudi v ljudskih pravljicah in pesmih. Več vrst je je. V Sloveniji je najbolj razširjena navadna ali domača ajda, ki ima značilne bele cvetove. V isti rod sodi tudi tatarska ajda, ki ima cvetove z rahlo zelenkastim odtenkom, zato jo imenujejo tudi zelena, divja ali nora ajda pa tudi cojzla, ker je grenka.
Seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Največji porabniki ajde so Japonci. 90 odstotkov svetovne pridelave konča v njihovih rezancih. Poznajo tudi žgance, pri tem nismo Slovenci nič posebni. Ampak prvi simpozij o ajdi je bil v Ljubljani leta 1980, zanj je zaslužen akademik prof. dr. Ivan Kreft, ki je velik del svojega znanstvenega dela namenil prav ajdi. Simpozij je zdaj na vsaka 3 leta v drugi državi, potekal je tudi na Japonskem v Naganu in Miyazakiju. Japonski poslovni časopis Nikkei je prejšnji teden objavil članek o prof. Kreftu, ki ga imenujejo kar prof. soba oziroma ajda. V njem so med drugim zapisali, da je do leta 1960 na Švedskem preučeval pšenico, nato se je vrnil v Slovenijo in se začel ukvarjati z ajdo, ki so jo pridelovali starši. Poudarili so tudi to, da proizvodnja ajde pri nas narašča in da se tudi mlade generacije vse bolj zavedajo njenih pozitivnih lastnosti.
Japonski poslovni časopis Nikkei je prejšnji teden objavil članek o prof. Kreftu, ki ga imenujejo kar prof. soba oziroma ajda.
foto: Nikkei
Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Ne vsebuje glutena. “Ajda ima bogato hranilno vrednost, saj vsebuje do 18 odstotkov beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Beljakovine v ajdi vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih človeško telo ne more pridobiti od drugod kot iz hrane. Posebno je bogata z lizinom, treoninom in triptofanom. Seveda vsebuje ajda tudi veliko ogljikovih hidratov, predvsem škroba. Poleg tega je ajda bogata z minerali, kot so železo, cink in selen, pomena katerih se vse bolj zavedamo. In nenazadnje, ajda vsebuje tudi veliko antioksidantov, zlasti taninov in rutina,” poudarja profesor, dr. Rok Orel, zdravnik, pediater gastroenterolog. Dobil je zamisel, da iz ajde zvari brezglutensko pivo. “Izdelava stoodstotnega ajdovega piva je bila tehnološko zelo zahtevna. Metodo smo postopno razvijali več let strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano in v zadnji fazi pivovarji iz pivovarne Vizir iz Črnomlja,” pojasnjuje dr. Orel.
“Ajda in kulinarika” je bil tudi naslov letošnjega prvega državnega tekmovanja za dijake in študente biotehniških šol. Na tem tekmovanju sta prvi mesti v posameznih kategorijah osvojila Katarina Slapar in Amadej Milost iz Biotehniškega centra Naklo. “Ajda bo ena tistih ki bo odločala o prihodnosti našega življenja. Je eno tistih čudes v Sloveniji, ki jih res moramo ceniti,” pravi Amadej Milost. Če je to glas mlade generacije, bo ajda znova cvetela.
215 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro. Njeno seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Slovenci smo iz nje zvarili tudi pivo. Zanimiva lastnost ajde je, da ne vsebuje glutena. Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Oddajo so zakuhali Andreja Čokl, Iztok Konc in Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Flickr
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro.
Ajda je s Templarji v srednjo Evropo prišla z Vzhoda in prvi zapisi o tem, da se je jedla tudi pri nas so iz leta 1426. Koroška in Kranjska sta bili nekdaj v večjem obsegu prekriti z odejo cvetov, ki so obarvani od bele do rdeče in do začetka prejšnjega stoletja je imela v prehrani naših prednikov eno glavnih vlog. Nastopa tudi v ljudskih pravljicah in pesmih. Več vrst je je. V Sloveniji je najbolj razširjena navadna ali domača ajda, ki ima značilne bele cvetove. V isti rod sodi tudi tatarska ajda, ki ima cvetove z rahlo zelenkastim odtenkom, zato jo imenujejo tudi zelena, divja ali nora ajda pa tudi cojzla, ker je grenka.
Seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Največji porabniki ajde so Japonci. 90 odstotkov svetovne pridelave konča v njihovih rezancih. Poznajo tudi žgance, pri tem nismo Slovenci nič posebni. Ampak prvi simpozij o ajdi je bil v Ljubljani leta 1980, zanj je zaslužen akademik prof. dr. Ivan Kreft, ki je velik del svojega znanstvenega dela namenil prav ajdi. Simpozij je zdaj na vsaka 3 leta v drugi državi, potekal je tudi na Japonskem v Naganu in Miyazakiju. Japonski poslovni časopis Nikkei je prejšnji teden objavil članek o prof. Kreftu, ki ga imenujejo kar prof. soba oziroma ajda. V njem so med drugim zapisali, da je do leta 1960 na Švedskem preučeval pšenico, nato se je vrnil v Slovenijo in se začel ukvarjati z ajdo, ki so jo pridelovali starši. Poudarili so tudi to, da proizvodnja ajde pri nas narašča in da se tudi mlade generacije vse bolj zavedajo njenih pozitivnih lastnosti.
Japonski poslovni časopis Nikkei je prejšnji teden objavil članek o prof. Kreftu, ki ga imenujejo kar prof. soba oziroma ajda.
foto: Nikkei
Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Ne vsebuje glutena. “Ajda ima bogato hranilno vrednost, saj vsebuje do 18 odstotkov beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Beljakovine v ajdi vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih človeško telo ne more pridobiti od drugod kot iz hrane. Posebno je bogata z lizinom, treoninom in triptofanom. Seveda vsebuje ajda tudi veliko ogljikovih hidratov, predvsem škroba. Poleg tega je ajda bogata z minerali, kot so železo, cink in selen, pomena katerih se vse bolj zavedamo. In nenazadnje, ajda vsebuje tudi veliko antioksidantov, zlasti taninov in rutina,” poudarja profesor, dr. Rok Orel, zdravnik, pediater gastroenterolog. Dobil je zamisel, da iz ajde zvari brezglutensko pivo. “Izdelava stoodstotnega ajdovega piva je bila tehnološko zelo zahtevna. Metodo smo postopno razvijali več let strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano in v zadnji fazi pivovarji iz pivovarne Vizir iz Črnomlja,” pojasnjuje dr. Orel.
“Ajda in kulinarika” je bil tudi naslov letošnjega prvega državnega tekmovanja za dijake in študente biotehniških šol. Na tem tekmovanju sta prvi mesti v posameznih kategorijah osvojila Katarina Slapar in Amadej Milost iz Biotehniškega centra Naklo. “Ajda bo ena tistih ki bo odločala o prihodnosti našega življenja. Je eno tistih čudes v Sloveniji, ki jih res moramo ceniti,” pravi Amadej Milost. Če je to glas mlade generacije, bo ajda znova cvetela.
Sprehodili smo se po ozadju priljubljenih kulinaričnih tržnic. Ponudba je večinoma vnaprej pripravljana, saj tržnice na prostem, ob velikem pretoku ljudi, običajno ne dopuščajo priprave hrane po naročilu. To pa pomeni tudi, da je več zavržkov hrane, saj že pripravljano hrano, ki je dlje časa na soncu, gostinci težko uporabijo naslednji dan. A tudi ta odnos se počasi spreminja, tako s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kot tudi s samim načinom načrtovanja in ozaveščanja.
Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.
Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali
Koprive, trobentice, vijolice, marjetice, ivanjščice, dresnik, travniška kadulja – ste vedeli, da so vse te rastline vsaj delno tudi užitne …? Uvrščamo jih med divje rastline, ki našo prehrano lahko zelo obogatijo. Zakaj vse so koristne, kje lahko divje rastline najdemo in na kaj moramo biti pri nabiranju in njihovi pripravi še posebej pozorni – o vsem tem se je v tokratni rubriki Pod pokrovko Tadeja Bizilj pogovarjala z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, Evo Grohar Gros, predavateljico na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana.
Na ljubljanski tržnici v kombiju ribarnice Ribice Vinko Privileggio že 22 let pripravljajo ribjo hitro hrano – girice, sardele, sardone, kalamare, belo in plavo ribo z obveznimi dodatki, kot so krompirjeva solata, tatarska omaka, tržaška, krhelj limone in kos kruha. Ocvrte ali na žaru, to je zdaj vprašanje. O tem, kako pripravlja izjemno priljubljene ribice v mestu, nam je povedal in pokazal kuhar Mitja.
Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.
Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.
Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?
V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.
V današnji oddaji Pod pokrovko se bomo vrnili v čas jugoslovanske vojske in se pogovarjali o hrani, ki so jo vojaki takrat jedli. Fižol, čebula in klobase bodo današnje sestavine, skuhali bomo namreč najbolj znano hrano tistega časa - pasulj. Kako se naredi tisti pravi vojaški pasulj, pa sta Lani Furlan povedala Vinko in Valter, upokojenca, ki sta med služenjem vojaškega roka opravljala delo kuharja. Več pa v naslednjih minutah!
Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.
Na spletnem jezikovnem portalu Fran je ob besedi stejk zapisana razlaga, da gre za zrezek iz stegna, navadno debelejši. Ljubitelji, kuharski zanesenjaki in kuharski mojstri vedo, da je za pripravo steaka najbolje uporabiti kos govedine z nežnejšim mišičnim tkivom, ki pa se ne nahaja v stegnu, ampak hrbtu. Dobro je, če je meso uležano oziroma zorjeno. Odličen okus daje tudi marmoriranost oziroma prepredenost z maščobo. Nekateri poznavalci trdijo, da je idealna debelina stejka 3.75 centimetrov. Tokratna oddaja Pod pokrovko je nastala v kuhinji Šunkarne Kodila, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.
Tokratno oddajo Pod pokrovko je avtorica Nadia Petauer napovedala že v naši – deloma tudi sredini – oddaji naPOTki. V njej se je z dr. Fungijem odpravila na edinstveno doživetje nabiranja in spoznavanja gob. Kulinarični del pa sta pustila za oddajo Pod pokrovko. Kaj je gozdni piščanec, zakaj je lahko klobuk gobe nadomestek testa za pico in zakaj so lisičke najboljše surove?
Medenjak z orehovimi jedrci in medenim mlekom je jed, ki je Slovencu konec lanskega leta na mednarodnem tekmovanju prinesla naziv Najboljši mladi chef v Evropi. Tekmovanje vsako leto organizira Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem. Več o poteku tekmovanja, zmagovalnem krožniku in kariernih načrtih mladega chefa Boštjan Volka pa v oddaji Pod pokrovko.
Z dr. Lucijo Čok o tem, kako se raznolika zgodovina Slovenske Istre odraža v tamkajšnji tradicionalni kuhinji
Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.
Pod pokrovko gledamo na Vrhniki. Tam so naredili vrhniški štrukelj, ki predstavlja obujeno tradicionalno jed, postal je tudi del vrhniške gastronomije. O štrukljih je pisal že Ivan Cankar – če je bil to prav vrhniški, je med drugim raziskoval Aleš Ogrin.
Praznovanje pusta, ki prihaja k nam v naslednjih dneh, je praznovanje slovesa zime in prihoda pomladi. Pustno rajanje že od nekdaj zaznamujeta dobra hrana in pijača. Jedi, ki se jih pripravlja ob pustu, so bile vedno domače, stare slovenske jedi, ki se sicer v različnih krajih razlikujejo, vendar pa povsod velja, da je pust praznik, ko se je treba do sitega najesti. O tem, katere jedi so značilne za pustni jedilnik, kako so pust praznovali včasih in kakšne jedi in okusi so značilni za današnji čas, se je Tadeja Bizilj v tokratni rubriki Pod pokrovko pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.
Eno izmed starih žit je tudi ječmen, ki ga sicer vsi poznamo v njegovi obliki, primerni za človeško prehrano – kot ješprenj. A to živilo bi si zaslužilo bolj pogosto uporabo v naši kulinariki, saj ima veliko blagodejnih lastnosti. Znižuje holesterol, je bogat z vitamini in minerali.
Neveljaven email naslov
