Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.
Trije sinovi samuraja Kejičira Jaskave so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo. Kot prvi na svetu so že v 60. letih prejšnjega stoletja, več kot desetletje pred Evropo, patentirali tako imenovano mehatroniko, ki jo danes počasi že nadomešča humatronika. Ob praznovanju stotega rojstnega dne je Yaskawo Ristro, ribniško podjetje, ki velja za središče evropske robotike, obiskal tudi Manfred Stern, predsednik in izvršni direktor podjetja za Evropo.
Svetovni velikan Yaskawa Electric Coroporation je torej sto let staro japonsko podjetje, ki se danes ukvarja predvsem z robotiko in sistemi za avtomatizacijo. Prvega robota so izdelali v 70. letih prejšnjega stoletja, začelo pa se je na jugu Japonske v čisto drugi panogi.
“Konec 70. let so nastale prve kombinacije komponent motorja, elektronike in programske opreme in iz tega je potem nastal naš prvi (Yaskawov) motoman, torej robot.”
Podjetje je bilo sicer svetovni pionir v kombiniranju različnih inženirskih panog in je že konec 60. let patentiralo tako imenovano mehatroniko, kombinacijo znanja elektro- in strojnih inženirjev, medtem ko je Evropa to ugotavljala šele v 80. letih.
Od prvega robota, ki ga je podjetje izdelalo leta 1977, do danes je seveda razvoj napredoval z neverjetno hitrostjo. Mehatronika sicer še vedno ostaja bistvo robotike, a se danes veliko bolj uporablja pojem humatronika: “Danes se ukvarjamo z vizijo 2020, z desetletno perspektivo. Razmišljamo tudi, kaj je v naši panogi pomembno za prihodnje stoletje. Mehatroničen pristop ni več dovolj, čedalje bolj je pomembna interakcija s človekom. Torej: mehatronika plus človek je humatronika.”
V prihodnosti bomo robote videli z ramo ob rami z ljudmi v proizvodnji. Zato gre razvoj trenutno v to smer, da roboti prepoznavajo, ali je nekdo poleg njih, in se potem tudi ustrezno odzovejo. Razvijamo zunanje skelete za paralizirane ljudi, s pomočjo posebnega skeleta in elektronskega nahrbtnika paralizirani ljudje lahko znova hodijo. To je tipičen primer humanotronike, ko se briše meja med mehatroniko in ljudmi.”
Stern pravi, da je odveč stereotipen strah pred tem, da roboti kradejo naše službe: “Roboti so stimulacija, da se službe prenesejo iz enega okolja v drugo. Seveda so za to potrebne čisto druge spretnosti, ki so posledice dobre izobrazbe. Tukaj bi omenil Slovenijo z njenim zelo dobrim izobraževalnim sistemom.”
Yaskawa, vodilni svetovni proizvajalec na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo, danes deluje v 28 državah in ima približno 14 tisoč zaposlenih. Slovenski del – Yaskawa Ristro, kot rečeno, je to razvojni del podjetja za Evropo, in Yaskawa Slovenija – ima 126 zaposlenih.
“Slovenija je, kar se tiče robotskega dela v Evropi, ključna. Začelo se je bolj kot proizvodnja, ampak od takrat se je tukaj zaposlilo ogromno inženirjev, oblikovalcev. Veliko naših produktov je bilo iznajdenih prav tukaj. V prihodnosti bo v organizacijo prišlo še več slovenskega inženirskega znanja.”
Naša država ima zelo dobro inženirsko znanje in tradicijo. Jasno pa je tudi to, da mora nekdo potegniti prave poteze ter vlagatelja prepričati, da smo boljši in da lahko ponudimo več od Poljske, Češke, Turčije in še kakšne resne konkurentke.
624 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.
Trije sinovi samuraja Kejičira Jaskave so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo. Kot prvi na svetu so že v 60. letih prejšnjega stoletja, več kot desetletje pred Evropo, patentirali tako imenovano mehatroniko, ki jo danes počasi že nadomešča humatronika. Ob praznovanju stotega rojstnega dne je Yaskawo Ristro, ribniško podjetje, ki velja za središče evropske robotike, obiskal tudi Manfred Stern, predsednik in izvršni direktor podjetja za Evropo.
Svetovni velikan Yaskawa Electric Coroporation je torej sto let staro japonsko podjetje, ki se danes ukvarja predvsem z robotiko in sistemi za avtomatizacijo. Prvega robota so izdelali v 70. letih prejšnjega stoletja, začelo pa se je na jugu Japonske v čisto drugi panogi.
“Konec 70. let so nastale prve kombinacije komponent motorja, elektronike in programske opreme in iz tega je potem nastal naš prvi (Yaskawov) motoman, torej robot.”
Podjetje je bilo sicer svetovni pionir v kombiniranju različnih inženirskih panog in je že konec 60. let patentiralo tako imenovano mehatroniko, kombinacijo znanja elektro- in strojnih inženirjev, medtem ko je Evropa to ugotavljala šele v 80. letih.
Od prvega robota, ki ga je podjetje izdelalo leta 1977, do danes je seveda razvoj napredoval z neverjetno hitrostjo. Mehatronika sicer še vedno ostaja bistvo robotike, a se danes veliko bolj uporablja pojem humatronika: “Danes se ukvarjamo z vizijo 2020, z desetletno perspektivo. Razmišljamo tudi, kaj je v naši panogi pomembno za prihodnje stoletje. Mehatroničen pristop ni več dovolj, čedalje bolj je pomembna interakcija s človekom. Torej: mehatronika plus človek je humatronika.”
V prihodnosti bomo robote videli z ramo ob rami z ljudmi v proizvodnji. Zato gre razvoj trenutno v to smer, da roboti prepoznavajo, ali je nekdo poleg njih, in se potem tudi ustrezno odzovejo. Razvijamo zunanje skelete za paralizirane ljudi, s pomočjo posebnega skeleta in elektronskega nahrbtnika paralizirani ljudje lahko znova hodijo. To je tipičen primer humanotronike, ko se briše meja med mehatroniko in ljudmi.”
Stern pravi, da je odveč stereotipen strah pred tem, da roboti kradejo naše službe: “Roboti so stimulacija, da se službe prenesejo iz enega okolja v drugo. Seveda so za to potrebne čisto druge spretnosti, ki so posledice dobre izobrazbe. Tukaj bi omenil Slovenijo z njenim zelo dobrim izobraževalnim sistemom.”
Yaskawa, vodilni svetovni proizvajalec na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo, danes deluje v 28 državah in ima približno 14 tisoč zaposlenih. Slovenski del – Yaskawa Ristro, kot rečeno, je to razvojni del podjetja za Evropo, in Yaskawa Slovenija – ima 126 zaposlenih.
“Slovenija je, kar se tiče robotskega dela v Evropi, ključna. Začelo se je bolj kot proizvodnja, ampak od takrat se je tukaj zaposlilo ogromno inženirjev, oblikovalcev. Veliko naših produktov je bilo iznajdenih prav tukaj. V prihodnosti bo v organizacijo prišlo še več slovenskega inženirskega znanja.”
Naša država ima zelo dobro inženirsko znanje in tradicijo. Jasno pa je tudi to, da mora nekdo potegniti prave poteze ter vlagatelja prepričati, da smo boljši in da lahko ponudimo več od Poljske, Češke, Turčije in še kakšne resne konkurentke.
Na kaj pomislite, ko slišite besedno zvezo “program prizanesljivosti”? Najbrž ne na to, da gre za odličen zasilni izhod za podjetja, ki sodelujejo v kartelu. Gost Poslovnih krivulj bo nemški strokovnjak za preprečevanje omejevanja konkurence Wolfgang Heckenberger: “Vsak posameznik, ki razmišlja o tem, da bi sodeloval v kartelu, ne škodi le podjetju, ampak tudi samemu sebi. Res mora biti nor.” Kdo je v resnici nor? Tisti, ki služijo zaradi kartelnih dogovorov, potrošniki, ki plačujejo višjo ceno ali podjetja, ki se zatečejo v program prizanesljivosti?
Med poslovnimi krivuljami tokrat intervju z Davidom Berriejem o socialnem podjetništvu.
Akcija! Za spremembo s tem ne mislimo znižanja cen. Predstavljamo model akcijskega učenja, s katerim rešujemo pomembne izzive v podjetjih in organizacijah. Problemi, ki jih lahko rešujemo z akcijskim učenjem so takšni, da imajo številne različne odgovore. In ne le to. Vsi so lahko pravilni, pravi Christine Abbott.
Ob perečem problemu brezposelnosti mladih v EU so medalje s tekmovanj v znanju in poklicnih spretnostih lahko prednost. Jih tako dojemajo tudi delodajalci?
V poslovnih krivuljah smo predstavili tri slovenska podjetja, ki so prepoznala koristi v aktivnemu upravljanju s starejšimi zaposlenimi.
V trgovini Zoofa se združujejo slovenski oblikovalci s področja mode in uporabne umetnosti. Zadruga oblikovalcev in ustvarjalcev je tudi prostor za pogovore, sodelovanja in stilske rešitve. Kaj pa konkurenca in preživetje, enajst svežih in unikatnih blagovnih znamk namreč ne podpira masovne proizvodnje…
Pogovarjali smo se z mislecem, zdravnikom in psihologom dr. Edwardom de Bonom, ki poudarja, da moramo razmišljanje kot predmet uvesti v izobraževalne ustanove.
Če organizacija temelji na zadovoljnih delavcih, odprtem dialogu, inovativnosti in razvoju, je uspeh zagotovljen, pravijo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Njihov kavni avtomat, v katerem je več kot 500 sestavnih delov, je povezan s kar štirimi inovacijami. Razvili so ga s pomočjo evropskih sredstev, v projektu je sodelovalo 40 strokovnjakov.
Slovenija to jesen tako kot ostale države EU prehaja na nov sistem izračunavanja nacionalnih računov (BDP) ESR2010. Kakšne spremembe prinaša nova metodologija smo ugotavljali v poslovnih krivuljah.
Ste že kdaj pomislili, da moramo pri določenih storitvah v javni upravi izpolniti preveč obrazcev? Da javni uslužbenci niso dovolj motivirani ali pa da se ne povezujejo dovolj med seboj? Ali pa zgolj o tem, da bi lahko nekatere storitve lahko bile enostavnejše, uporabniku bolj prijazne? Tako razmišljajo tudi motivirani mladi Slovenci, ki prihajajo z idejami, kako izboljšati javno upravo.
Evropska unija išče ukrepe za zmanjševanje grozljivih številk o brezposelnosti mladih. Teh je bilo v Sloveniji aprila letos med 15. in 29. letom starosti več 30.000. Kakšne so priložnosti za mlade v letu 2014 in kako lahko izkoristite 15,2 milijona evrov, s katerimi evropski socialni sklad spodbuja zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje?
Skriti zmagovalci so visoko specializirana podjetja z velikim tržim deležem in nadvse inovativnimi izdelki. Zelo verjetno ne poznate niti podjetja niti izdelka, ga pa uporabljate. Skriti zmagovalci tudi v krizi ustvarjajo nova delovna mesta in zelo veliko delajo. "Direktor nekega skritega zmagovalca mi je dejal, da najamejo drugega zaposlenega šele tedaj, ko bi potrebovali že tretjega." Odkrito o skritih zmagovalcih dr. Hermann Simon, nemški ekonomist, ki se je prvi lotil preučevanja tovrstnih podjetij.
O različnih vidikih primerjalnega potrošniškega testiranja, ki lahko služi tudi kot pomemben instrument za spodbujanje kakovosti in konkurenčnosti.
Afrika je celina številnih priložnosti, tudi za slovensko gospodarstvo. V središče razvojnega sodelovanja namreč vse bolj stopajo poslovni odnosi. Ob tem pa se odpirajo različna vprašanja. Ameriška organizacija GFI v svojem poročilu ugotavlja, da se je samo iz petih revnih afriških držav v zadnjih desetih letih nezakonito izteklo več kot 60 milijard dolarjev. "Razvite države dajejo pomoč in jo hkrati jemljejo nazaj. Gre za nepredstavljivo hinavščino," nam je povedal predstavnik GFI. O tem, kako brez izkoriščevalskih stranpoti ujeti gospodarske priložnosti, ki jih ponuja Afrika, smo se pogovarjali na tretjih Dnevih Afrike, ki so prejšnji teden potekali v Ljubljani.
Julija lani so se za zaprtimi vrati v Washingtonu začela pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obširnem Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu, krajše TTIP, ki naj bi predstavljal pomemben preboj v svetovni trgovini.
Zdajšnja generacija mladih ni bila vzgojena v podjetniškem duhu, ampak v miselnosti, da jo bo sistem že posrkal, ko pride na trg. Tak je med drugim odgovor mladih na skrb vzbujajoči razkorak med potrebami na trgu dela in njihovo usposobljenostjo, da pri prodoru nanj uspejo. Dobivamo mlade, ki imajo briljantne življenjepise, a so brez pravih izkušenj, poročajo zaposlovalci, ki izobraževalnemu sistemu očitajo premalo aplikativnih znanj.
Kako iz »blata« delati denar ali »krone«, že dobro stoletje vedo v opekarni v Borecih, vasi v občini Križevci pri Ljutomeru. Tamkajšnja ilovica namreč krasi številne strehe tako starih kot novih hiš doma in na tujem. Kljub dejstvu, da pripadajo gradbeništvu, Tondach Slovenija tudi v časih, ko gradbinci v glavnem propadajo, dela z dobičkom.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je kmet tisti, kdor ima zemljo, jo obdeluje in se s tem preživlja. Slabšalni pomen pa je, da je to neroden, neuglajen, tudi omejen in neumen človek. Ta slabšalni pomen se je skozi stoletja izoblikoval v urbanih okoljih. A kmet je vse kaj drugega kot to, v prejšnjih, predvsem pa v zdajšnjem času mora imeti več sposobnosti in znanj kot marsikateri diplomant zaposlen v javni ali v zasebni sferi.
Pred dnevi je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o tehnoloških parkih, ki postajajo ključni del trajnostnega gospodarskega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest. Ob tej priložnosti je Slovenijo obiskal generalni direktor organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj Li Yong. Kot je poudaril, je vse bolj očitno, da potrebujemo nov razvojni pristop, ki bo obravnaval družbo, gospodarstvo in okolje kot celoto. Prav tehnološki parki, ki omogočajo partnerstva med državo, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji, so sestavni del tega pristopa.
Ob številnih uspešnih slovenskih kampanjah na platformah za množično financiranje, se zdi, da se tam cedita mleko in med. “Navadno je na kickstarterju uspešnih okoli 45 odstotkov kampanj. Vsem torej ne bo uspelo in ni lahko. Mislim, da je v življenju le malo stvari, ki so idealne.” Ameriški strokovnjak Jason Best o tem, kako biti najboljši pri množičnem financiranju in kako nov model financiranja pomaga graditi zaupanje.
Neveljaven email naslov