Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.
Trije sinovi samuraja Kejičira Jaskave so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo. Kot prvi na svetu so že v 60. letih prejšnjega stoletja, več kot desetletje pred Evropo, patentirali tako imenovano mehatroniko, ki jo danes počasi že nadomešča humatronika. Ob praznovanju stotega rojstnega dne je Yaskawo Ristro, ribniško podjetje, ki velja za središče evropske robotike, obiskal tudi Manfred Stern, predsednik in izvršni direktor podjetja za Evropo.
Svetovni velikan Yaskawa Electric Coroporation je torej sto let staro japonsko podjetje, ki se danes ukvarja predvsem z robotiko in sistemi za avtomatizacijo. Prvega robota so izdelali v 70. letih prejšnjega stoletja, začelo pa se je na jugu Japonske v čisto drugi panogi.
“Konec 70. let so nastale prve kombinacije komponent motorja, elektronike in programske opreme in iz tega je potem nastal naš prvi (Yaskawov) motoman, torej robot.”
Podjetje je bilo sicer svetovni pionir v kombiniranju različnih inženirskih panog in je že konec 60. let patentiralo tako imenovano mehatroniko, kombinacijo znanja elektro- in strojnih inženirjev, medtem ko je Evropa to ugotavljala šele v 80. letih.
Od prvega robota, ki ga je podjetje izdelalo leta 1977, do danes je seveda razvoj napredoval z neverjetno hitrostjo. Mehatronika sicer še vedno ostaja bistvo robotike, a se danes veliko bolj uporablja pojem humatronika: “Danes se ukvarjamo z vizijo 2020, z desetletno perspektivo. Razmišljamo tudi, kaj je v naši panogi pomembno za prihodnje stoletje. Mehatroničen pristop ni več dovolj, čedalje bolj je pomembna interakcija s človekom. Torej: mehatronika plus človek je humatronika.”
V prihodnosti bomo robote videli z ramo ob rami z ljudmi v proizvodnji. Zato gre razvoj trenutno v to smer, da roboti prepoznavajo, ali je nekdo poleg njih, in se potem tudi ustrezno odzovejo. Razvijamo zunanje skelete za paralizirane ljudi, s pomočjo posebnega skeleta in elektronskega nahrbtnika paralizirani ljudje lahko znova hodijo. To je tipičen primer humanotronike, ko se briše meja med mehatroniko in ljudmi.”
Stern pravi, da je odveč stereotipen strah pred tem, da roboti kradejo naše službe: “Roboti so stimulacija, da se službe prenesejo iz enega okolja v drugo. Seveda so za to potrebne čisto druge spretnosti, ki so posledice dobre izobrazbe. Tukaj bi omenil Slovenijo z njenim zelo dobrim izobraževalnim sistemom.”
Yaskawa, vodilni svetovni proizvajalec na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo, danes deluje v 28 državah in ima približno 14 tisoč zaposlenih. Slovenski del – Yaskawa Ristro, kot rečeno, je to razvojni del podjetja za Evropo, in Yaskawa Slovenija – ima 126 zaposlenih.
“Slovenija je, kar se tiče robotskega dela v Evropi, ključna. Začelo se je bolj kot proizvodnja, ampak od takrat se je tukaj zaposlilo ogromno inženirjev, oblikovalcev. Veliko naših produktov je bilo iznajdenih prav tukaj. V prihodnosti bo v organizacijo prišlo še več slovenskega inženirskega znanja.”
Naša država ima zelo dobro inženirsko znanje in tradicijo. Jasno pa je tudi to, da mora nekdo potegniti prave poteze ter vlagatelja prepričati, da smo boljši in da lahko ponudimo več od Poljske, Češke, Turčije in še kakšne resne konkurentke.
624 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.
Trije sinovi samuraja Kejičira Jaskave so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo. Kot prvi na svetu so že v 60. letih prejšnjega stoletja, več kot desetletje pred Evropo, patentirali tako imenovano mehatroniko, ki jo danes počasi že nadomešča humatronika. Ob praznovanju stotega rojstnega dne je Yaskawo Ristro, ribniško podjetje, ki velja za središče evropske robotike, obiskal tudi Manfred Stern, predsednik in izvršni direktor podjetja za Evropo.
Svetovni velikan Yaskawa Electric Coroporation je torej sto let staro japonsko podjetje, ki se danes ukvarja predvsem z robotiko in sistemi za avtomatizacijo. Prvega robota so izdelali v 70. letih prejšnjega stoletja, začelo pa se je na jugu Japonske v čisto drugi panogi.
“Konec 70. let so nastale prve kombinacije komponent motorja, elektronike in programske opreme in iz tega je potem nastal naš prvi (Yaskawov) motoman, torej robot.”
Podjetje je bilo sicer svetovni pionir v kombiniranju različnih inženirskih panog in je že konec 60. let patentiralo tako imenovano mehatroniko, kombinacijo znanja elektro- in strojnih inženirjev, medtem ko je Evropa to ugotavljala šele v 80. letih.
Od prvega robota, ki ga je podjetje izdelalo leta 1977, do danes je seveda razvoj napredoval z neverjetno hitrostjo. Mehatronika sicer še vedno ostaja bistvo robotike, a se danes veliko bolj uporablja pojem humatronika: “Danes se ukvarjamo z vizijo 2020, z desetletno perspektivo. Razmišljamo tudi, kaj je v naši panogi pomembno za prihodnje stoletje. Mehatroničen pristop ni več dovolj, čedalje bolj je pomembna interakcija s človekom. Torej: mehatronika plus človek je humatronika.”
V prihodnosti bomo robote videli z ramo ob rami z ljudmi v proizvodnji. Zato gre razvoj trenutno v to smer, da roboti prepoznavajo, ali je nekdo poleg njih, in se potem tudi ustrezno odzovejo. Razvijamo zunanje skelete za paralizirane ljudi, s pomočjo posebnega skeleta in elektronskega nahrbtnika paralizirani ljudje lahko znova hodijo. To je tipičen primer humanotronike, ko se briše meja med mehatroniko in ljudmi.”
Stern pravi, da je odveč stereotipen strah pred tem, da roboti kradejo naše službe: “Roboti so stimulacija, da se službe prenesejo iz enega okolja v drugo. Seveda so za to potrebne čisto druge spretnosti, ki so posledice dobre izobrazbe. Tukaj bi omenil Slovenijo z njenim zelo dobrim izobraževalnim sistemom.”
Yaskawa, vodilni svetovni proizvajalec na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo, danes deluje v 28 državah in ima približno 14 tisoč zaposlenih. Slovenski del – Yaskawa Ristro, kot rečeno, je to razvojni del podjetja za Evropo, in Yaskawa Slovenija – ima 126 zaposlenih.
“Slovenija je, kar se tiče robotskega dela v Evropi, ključna. Začelo se je bolj kot proizvodnja, ampak od takrat se je tukaj zaposlilo ogromno inženirjev, oblikovalcev. Veliko naših produktov je bilo iznajdenih prav tukaj. V prihodnosti bo v organizacijo prišlo še več slovenskega inženirskega znanja.”
Naša država ima zelo dobro inženirsko znanje in tradicijo. Jasno pa je tudi to, da mora nekdo potegniti prave poteze ter vlagatelja prepričati, da smo boljši in da lahko ponudimo več od Poljske, Češke, Turčije in še kakšne resne konkurentke.
Prižigamo zeleno luč za zeleno in krožno gospodarstvo. Kriza, odvisnost od uvoza surovin in čedalje bolj globalna konkurenca kažejo, da je model "naravni viri-izdelek-odpadek" zastarel. Kot šaljivo izpostavlja direktor Centra za ravnanje z odpadki Puconci Franc Cipot: "To več niso odpadki, to je nekaj zelo pametnega. Zaposlenih imamo 70 ljudi in če bo šlo tako naprej, bomo zmagali in bomo imeli na koncu marmelado."
Ena od treh velikih univerz v nemški prestolnici postaja evropska Silicijeva dolina. Sogovornik: prof. dr. Jörg Steinbach, predsednik Tehniške univerze v Berlinu.
Kako vrniti denar, ki so ga iz Slovenije odnesli v tujino? Poleg strašljivih številk o skrivnih mednarodnih finančnih mahinacijah in megalomanski industriji z največjimi denarnimi tokovi, ki izginjajo v brezdanje žepe pohlepnežev, smo poiskali tudi možne rešitve - pri Jamesu Henryju, razgaljevalcu tovrstnega kriminala.
Število brezposelnih mladih na trgu se vztrajno povečuje. Delež teh je bil tako februarja več kot 26-odstoten, kar je za deset odstotkov več kot lani ta čas. Na trgu dela je kar nekaj pobud, kako razraščanje brezposelnosti med mladimi zajeziti. Pred dnevi so tako člani Zaposlitvenega kluba Ljubljana–Rakovnik, nad katerim bdi zavod Nefiks, pripravili inovativno srečanje mladih iskalcev zaposlitve pod naslovom »Pravi – praktične rešitve aktualnih in velikih izzivov«.
Poslovna pobuda, povezana s kurentom, seveda prihaja s Ptuja. Kurent je eden osrednjih zaščitnih znakov Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric; sprva je nastopal kot spremljevalec skupine oračev, danes pa je na pohodu kot samostojna maska, ki nastopa v skupinah. Glas o njej je segel tudi v tujino, vendar je turist zunaj pustne sezone ne more doživeti. In prav na tej točki se je rodila vznemirljiva zamisel o projektu Non stop kurent.
Izraelec Dan Shechtman je leta 2011dobil Nobelovo nagrado za odkritje tako imenovanih kvazikristalov. V Sloveniji opaža neugodno demografsko sliko, ob čemer nam svetuje povečanje rodnosti, sprostitev prostega trga, zmanjšanje korupcije in predvsem okrepitev duha podjetništva. Schechtman že od leta 1987 predava podjetništvo, več kot deset tisoč mladih znanstvenikov in inženirjev je do zdaj spodbudil k vstopu na trg in drznosti, da na njem obstanejo. Zakaj je podjetništvo tako pomembno in kako je preoblikovalo sliko Izraela?
Predstavljamo pobudo podjetja LESNA TIP.iz Otiškega vrha pri Dravogradu.
Slovenija je zadolžena, a prav tako, pravzaprav še v večji meri so zadolžene druge države, s katerimi se primerjamo. Vendar je to kvečjemu slaba tolažba. Naraščanje slovenskega javnega dolga je alarmantno.
Z novim evropski programom sofinanciranja Ustvarjalna Evropa, ki bo izpeljan v obdobju od 2014 do 2020, bo slovenskim ustvarjalcem na voljo dodaten denar. Kako uspešni smo bili pri črpanju evropskih sredstev na področju kulture v preteklosti in kakšen je obet prihodnosti in tudi o izkušnjah slovenskih mladih ustvarjalcev.
Zgodba o mednarodnem grozdu garažnih podjetij, ki se ukvarja s prodajo opreme za peko tradicionalne madžarske jedi oziroma peciva, tako imenovanega "kurtoš kalač".
Negotovost in strah nista najboljša popotnika pri uresničevanju idej, a sta pri nas zelo zakoreninjena. Ameriški investitor in mentor Jerry Collona je prepričan, da nam lahko uspe.
Evropska unija želi s strategijo Evropa 2020 spremeniti evropski model gospodarske rasti in ustvariti pogoje za t. i. pametno rast in razvoj. Ukrepi naj bi tudi slovensko gospodarstvo vrnili v konkurenčno tekmo, predvsem na področju razvoja in inovacij, kjer so nas globalne tekmice v zadnjih letih prehitevale po levi in desni. Na kakšni poti proti "pametni rasti" smo trenutno in kaj delamo najbolj narobe?
Za ometom kulturnih prireditev in umetniških izdelkov deluje sistem vrednot in uveljavljanja moči. Več o tem kulturni menedžer Dušan Hedl s knjigo Podjetništvo v kulturi, kjer je pod drobnogled vzel predvsem organizacijski ustroj javnih kulturnih zavodov.
Davčno okolje je izrazito negotovo, meni 70% domačih podjetjih. O davčnem okolju in izsledkih ankete v Sloveniji.
Globalni strateg, ki trdi, da svet ni tako globaliziran kot mislimo. Bil je najmlajši profesor na Harvardski poslovni šoli. Zdaj uči v Španiji.
Vikendi niso le za žur, ampak tudi za ustanavljanje podjetij. To je ta konec tedna ugotavljalo več kot 300 študentov v petih slovenskih mestih. Kakšen bo izplen vikenda? Študent ljubljanske Ekonomske fakultete David Arnež pravi, da je dobil ogromno povratnih informacij in kopico uporabnih znanj. Se da podjetniško idejo uresničiti v enem vikendu? Kaj za spodbujanje podjetnosti mladih počne Agencija SPIRIT?
Družinska podjetja so bolj odporna na krizo, a to še ni razlog za praznovanje. Težave, ki prežijo nanje, niso le posledica zaostrenih gospodarskih razmer, ampak tudi vgrajene "sistemske napake" - prenosa lastništva na drugo generacijo.
V Sloveniji premoremo tako dobre ideje kot vrhunske znanstvenike, a ne znamo ustvariti velike poslovne zgodbe o uspehu. Zakaj? Pogovorjamo se z dr. Zevom Gurionom, izvršnim direktorjem ameriškega podjetniškega pospeševalnika Akron, ki je pred kratkim gostoval v Ljubljani.
Mislite, da nimate denarja za svoj genialni projekt? Razmislite še enkrat! “Že v prvih 17. urah smo zbrali 15.000 dolarjev.” To so izkušnje ustvarjalcev pametnega obeska Chipolo pri nabiranju sredstev na platformi Kickstarter. Crowdfunding oziroma množično financiranje je eden najbolj obetavnih načinov za zbiranje zagonskih sredstev. Luka Piškorič, soustanovitelj iniciative Crowdfunding.si, poudarja, da je bilo lani za nove poslovne priložnosti na voljo skoraj tri milijarde dolarjev, letos pa naj bi se številka povzela že na pet milijard.
Neveljaven email naslov