Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenija, center evropske robotike

10.11.2015

Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.

Trije sinovi samuraja Kejičira Jaskave so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo. Kot prvi na svetu so že v 60. letih prejšnjega stoletja, več kot desetletje pred Evropo, patentirali tako imenovano mehatroniko, ki jo danes počasi že nadomešča humatronika. Ob praznovanju stotega rojstnega dne je Yaskawo Ristro, ribniško podjetje, ki velja za središče evropske robotike, obiskal tudi Manfred Stern, predsednik in izvršni direktor podjetja za Evropo.

Svetovni velikan Yaskawa Electric Coroporation je torej sto let staro japonsko podjetje, ki se danes ukvarja predvsem z robotiko in sistemi za avtomatizacijo. Prvega robota so izdelali v 70. letih prejšnjega stoletja, začelo pa se je na jugu Japonske v čisto drugi panogi.

Konec 70. let so nastale prve kombinacije komponent motorja, elektronike in programske opreme in iz tega je potem nastal naš prvi (Yaskawov) motoman, torej robot.” 

Podjetje je bilo sicer svetovni pionir v kombiniranju različnih inženirskih panog in je že konec 60. let patentiralo tako imenovano mehatroniko, kombinacijo znanja elektro- in strojnih inženirjev, medtem ko je Evropa to ugotavljala šele v 80. letih.

Mehatronika ostaja bistvo robotike

Od prvega robota, ki ga je podjetje izdelalo leta 1977, do danes je seveda razvoj napredoval z neverjetno hitrostjo. Mehatronika sicer še vedno ostaja bistvo robotike, a se danes veliko bolj uporablja pojem humatronika: “Danes se ukvarjamo z vizijo 2020, z desetletno perspektivo. Razmišljamo tudi, kaj je v naši panogi pomembno za prihodnje stoletje. Mehatroničen pristop ni več dovolj, čedalje bolj je pomembna interakcija s človekom. Torej: mehatronika plus človek je humatronika.” 

V prihodnosti bomo robote videli z ramo ob rami z ljudmi v proizvodnji. Zato gre razvoj trenutno v to smer, da roboti prepoznavajo, ali je nekdo poleg njih, in se potem tudi ustrezno odzovejo. Razvijamo zunanje skelete za paralizirane ljudi, s pomočjo posebnega skeleta in elektronskega nahrbtnika paralizirani ljudje lahko znova hodijo. To je tipičen primer humanotronike, ko se briše meja med mehatroniko in ljudmi.” 

Roboti kradejo naše službe

Stern pravi, da je odveč stereotipen strah pred tem, da roboti kradejo naše službe: “Roboti so stimulacija, da se službe prenesejo iz enega okolja v drugo. Seveda so za to potrebne čisto druge spretnosti, ki so posledice dobre izobrazbe. Tukaj bi omenil Slovenijo z njenim zelo dobrim izobraževalnim sistemom.”

Slovenija je močna v inženirskem znanju

Yaskawa,  vodilni svetovni proizvajalec na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo, danes deluje v 28 državah in ima približno 14 tisoč zaposlenih. Slovenski del – Yaskawa Ristro, kot rečeno, je to razvojni del podjetja za Evropo, in Yaskawa Slovenija – ima 126 zaposlenih.

Slovenija je, kar se tiče robotskega dela v Evropi, ključna. Začelo se je bolj kot proizvodnja, ampak od takrat se je tukaj zaposlilo ogromno inženirjev, oblikovalcev. Veliko naših produktov je bilo iznajdenih prav tukaj. V prihodnosti bo v organizacijo prišlo še več slovenskega inženirskega znanja.” 

Naša država ima zelo dobro inženirsko znanje in tradicijo. Jasno pa je tudi to, da mora nekdo potegniti prave poteze ter vlagatelja prepričati, da smo boljši in da lahko ponudimo več od Poljske, Češke, Turčije in še kakšne resne konkurentke.


Poslovne krivulje

623 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Slovenija, center evropske robotike

10.11.2015

Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.

Trije sinovi samuraja Kejičira Jaskave so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo. Kot prvi na svetu so že v 60. letih prejšnjega stoletja, več kot desetletje pred Evropo, patentirali tako imenovano mehatroniko, ki jo danes počasi že nadomešča humatronika. Ob praznovanju stotega rojstnega dne je Yaskawo Ristro, ribniško podjetje, ki velja za središče evropske robotike, obiskal tudi Manfred Stern, predsednik in izvršni direktor podjetja za Evropo.

Svetovni velikan Yaskawa Electric Coroporation je torej sto let staro japonsko podjetje, ki se danes ukvarja predvsem z robotiko in sistemi za avtomatizacijo. Prvega robota so izdelali v 70. letih prejšnjega stoletja, začelo pa se je na jugu Japonske v čisto drugi panogi.

Konec 70. let so nastale prve kombinacije komponent motorja, elektronike in programske opreme in iz tega je potem nastal naš prvi (Yaskawov) motoman, torej robot.” 

Podjetje je bilo sicer svetovni pionir v kombiniranju različnih inženirskih panog in je že konec 60. let patentiralo tako imenovano mehatroniko, kombinacijo znanja elektro- in strojnih inženirjev, medtem ko je Evropa to ugotavljala šele v 80. letih.

Mehatronika ostaja bistvo robotike

Od prvega robota, ki ga je podjetje izdelalo leta 1977, do danes je seveda razvoj napredoval z neverjetno hitrostjo. Mehatronika sicer še vedno ostaja bistvo robotike, a se danes veliko bolj uporablja pojem humatronika: “Danes se ukvarjamo z vizijo 2020, z desetletno perspektivo. Razmišljamo tudi, kaj je v naši panogi pomembno za prihodnje stoletje. Mehatroničen pristop ni več dovolj, čedalje bolj je pomembna interakcija s človekom. Torej: mehatronika plus človek je humatronika.” 

V prihodnosti bomo robote videli z ramo ob rami z ljudmi v proizvodnji. Zato gre razvoj trenutno v to smer, da roboti prepoznavajo, ali je nekdo poleg njih, in se potem tudi ustrezno odzovejo. Razvijamo zunanje skelete za paralizirane ljudi, s pomočjo posebnega skeleta in elektronskega nahrbtnika paralizirani ljudje lahko znova hodijo. To je tipičen primer humanotronike, ko se briše meja med mehatroniko in ljudmi.” 

Roboti kradejo naše službe

Stern pravi, da je odveč stereotipen strah pred tem, da roboti kradejo naše službe: “Roboti so stimulacija, da se službe prenesejo iz enega okolja v drugo. Seveda so za to potrebne čisto druge spretnosti, ki so posledice dobre izobrazbe. Tukaj bi omenil Slovenijo z njenim zelo dobrim izobraževalnim sistemom.”

Slovenija je močna v inženirskem znanju

Yaskawa,  vodilni svetovni proizvajalec na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo, danes deluje v 28 državah in ima približno 14 tisoč zaposlenih. Slovenski del – Yaskawa Ristro, kot rečeno, je to razvojni del podjetja za Evropo, in Yaskawa Slovenija – ima 126 zaposlenih.

Slovenija je, kar se tiče robotskega dela v Evropi, ključna. Začelo se je bolj kot proizvodnja, ampak od takrat se je tukaj zaposlilo ogromno inženirjev, oblikovalcev. Veliko naših produktov je bilo iznajdenih prav tukaj. V prihodnosti bo v organizacijo prišlo še več slovenskega inženirskega znanja.” 

Naša država ima zelo dobro inženirsko znanje in tradicijo. Jasno pa je tudi to, da mora nekdo potegniti prave poteze ter vlagatelja prepričati, da smo boljši in da lahko ponudimo več od Poljske, Češke, Turčije in še kakšne resne konkurentke.


17.03.2015

Slovensko-avstrijski poslovni skok

V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.


10.03.2015

Slovenija kot start-up dežela

Start-upi so danes postali nekakšno testno polje, korak k izgradnji širše zgodbe uspešnega podjetja.


10.03.2015

Slovenija kot start-up dežela

Start-upi so danes postali nekakšno testno polje, korak k izgradnji širše zgodbe uspešnega podjetja.


03.03.2015

Boj med gospodarstvom in javnimi uslužbenci

Pri nas namesto da bi delali z roko v roki, merimo mišice, kdo je boljši, kdo prispeva več k blagostanju družbe in kdo je kriv za nastalo krizo. Morda pa se bo zimzelen boj med gospodarstvom in javnimi uslužbenci končno končal. Ministrstvo za javno upravo napoveduje merjenje učinkovitosti v javnem sektorju in s tem tudi spremembo plačilnega sistema, v katerem bodo prizadevni nagrajeni, neučinkoviti pa sankcionirani. Če vas ob tem stiska panika, se ustavite in premislite, ali res ne bi mogli narediti več? Namreč, prostora za večjo delovno učinkovitost je bojda še dovolj. Tako pravi Branko Žibrat iz svetovalne agencije A.T. Kearny-ja, soavtor mednarodne študije, ki je pokazala, da so javni uslužbenci sami ocenili sebe izrazito samokritično v smislu, da bi lahko v delovnem času naredili več. A manjka jim vodstvo, ki bi znalo delo načrtovati tako, da bi lahko dosegli hitre in dobre rezultate.


24.02.2015

Evropski projekti na Obali in Krasu

Obalno-kraška regija ponuja najrazličnejše možnosti za gospodarski razvoj. Številne cilje so v tej regiji že dosegli tudi v okviru evropske kohezijske politike. V finančni perspektivi 2007-2013, ki se v resnici končuje z letošnjim letom, so na Obali in Krasu z evropskimi sredstvi sofinancirali kar 200 projektov na področju energetike, infrastrukture, izobraževanja, raziskovanja, podjetništva, nevladnih organizacij, povezovanja naravnih in kulturnih potencialov in še bi lahko naštevali. Izpostavljamo nekaj evropskih projektov iz te regije.


17.02.2015

Christian Baudis

“Če želite obstati v prodajnem svetu, morate biti digitalni,” pravi Christian Baudis, digitalni ekspert in podjetnik ter nekdanji direktor Googla Nemčija. Če ste analogni prodajalci, je zdaj še zadnji čas za digitalizacijo. In da tukaj ne gre za špekulacije, dokazuje lanska prodaja pametnih telefonov. Prodanih je bilo 1,5 milijarde, kar je več kot je bilo prodanih osebnih računalnikov v zadnjih 37 letih. Če vas ta podatek ne spodbudi k spremembi razmišljanja, pa vas bodo k temu morda spodbudile Poslovne krivulje.


10.02.2015

Ženske v uprave podjetij!

Vsi govorimo o tem, kako potegniti voz slovenskega gospodarstva iz krize, a ob tem nihče ne pomisli, da imajo prav posebno moč za to, ženske. Podatki verodostojnih javnomnenjskih raziskav kažejo, da so ravno panožni paradni konji in največji dobičkarji tista podjetja, kjer si v upravah vodstvene stolčke enakopravno razdelijo ženske in moški. To je logično, če samo pomislite, kako velik trg izgubite, če razumete le potrebe starejših belih moških. Tako se še vedno opisuje večji del ne samo slovenskega, ampak svetovnega menedžmenta. Koliko časa bomo še izgubljali priložnost za boljši jutri, morda samo zato, ker se bolje sliši “šef” kot pa “šefica”?


03.02.2015

Priporočila združenja Manager

Skoraj deset let je že minilo odkar so pri Združenju Manager predstavili zadnja priporočila pri sklepanju individualnih pogodb vodilnih menedžerjev v gospodarskih družbah. Revizija se je zdela smiselna, ker plače vodilnih še kar naprej burijo duhove tako v strokovni kot v širši javnosti.


27.01.2015

Slovenija, zgodba o uspehu

Cilj kohezijske politike je boljše življenje ljudi v Evropski uniji! To je eno izmed sporočil evropske komisarke za regionalno politiko, ki je pred dnevi obiskala Slovenijo, za katero pravi, da je že zdaj evropska zgodba o uspehu. Corina Creţu je prepričana, da bomo svoje ambicije uresničili tudi v novi finančni perspektivi. V Poslovnih krivuljah bomo govorili o našem koriščenju evropskih sredstev v iztekajočem programskem obdobju, o načrtovanih evropskih projektih, slišali pa boste tudi nekaj poudarkov iz pogovora z evropsko komisarko.


20.01.2015

Goli in posel v Katarju

Odpravljamo se na trg, ki obožuje luksuzne izdelke in kjer besede kriza ne poznajo! Nekaj nerokometnih številk. Sicer niso tako sveže kot rokometne, a so zadnje, ki jih imamo. Blagovna menjava med Slovenijo in Katarjem je v prvih 8ih mesecih lanskega leta znašala več kot 21 milijonov evrov. V tem obdobju je Slovenija v Katar izvozila za 5,8 milijona evrov blaga, uvozila pa za 15,5 milijonov evrov blaga, predvsem nafte. Čisto možno je, da bodo te številke v prihodnje bistveno drugačne.


13.01.2015

Zadovoljstvo z delom

V pogovoru z dr. Evo Boštjančič tokrat o tem, kako doseči zadovoljstvo oziroma zavzetost pri delu.


06.01.2015

Občuten padec cen nafte

Od lanskega junija so cene nafte padle za dobrih 45% in trenutno kaže, da bodo načrpane količine v Savdski Arabiji ali Združenih državah Amerike še nekaj časa presegale povpraševanje. Zgodba o nafti skriva geostrateška razmerja med državami. Nizke cene pa po eni strani na kolena spravljajo države izvoznice nafte, zelo odvisne od prodaje tega energenta, po drugi strani pa koristijo svetovni porabi.


23.12.2014

Urlich Eberl

Leta 2050 bo na svetu več kot tretjina ljudi starejših od 65 let, število stoletnikov se bo podeseterilo. Na vsakem koraku bodo tisočkrat zmogljivejši računalniki, potreba po energiji se bo ob zdajšnji porabi podvojila, srednji razred Zemljanov se bo povečal za več kot poldrugo milijardo, po cestah bodo vozila avtonomna vozila, roboti pa bodo odločitve sprejemali s pomočjo čustev. Kako prihodnji razvoj sveta vidi avtor knjige Svet leta 2050 Nemec Ulrich Eberl, ki je v družbi Siemens odgovoren za komuniciranje inovacij, v tokratnih Poslovnih krivuljah.


16.12.2014

Knjiga Kako do službe?

Te dni smo v Sloveniji dobili knjigo “Kako do službe?”, ki je sicer drugi tovrsten priročnik na našem trgu. Avtorica Tamara Guzelj, ki na kadrovskem področju deluje 15 let, pravi, da so stare metode iskanja zaposlitve postale popolnoma neučinkovite, zato se moramo izziva lotiti drugače.


09.12.2014

Strategija, ki deluje

Dobra strategija, ki je ne moremo uresničiti, ne obstaja. “To je kot pošast Loch Ness. Dobra strategija, ki jo le slabo izvajamo. To ni možno,” je prepričan profesor Roger Martin. V svojih člankih poudarja, da dobra strategija vključuje vse zaposlene. Je kratka, jasna in izvedljiva. Dobra strategija odgovarja na pet ključnih vprašanj. Kje lahko zmagamo, kje bomo delovali, kako bomo zmagali, kakšne sposobnosti potrebujemo in kateri menedžerski procesi so za to potrebni?


02.12.2014

Poslovna darila

Podjetja so v krizi močno zmanjšala proračune za darila. Vendar pa se obdarovanje ne bi smeli odreči, še posebej, če je namen obdarovanja bit prijazen do nekoga in mu reč hvala za ves tvoj trud, opazil sem, kaj si v zadnjem letu naredil. O darilih, njihovem sporočilu in idejah v pogovoru z Lučko Peljhan, strokovnjakinjo za poslovno obdarovanje.


18.11.2014

Več kot hrana!

Predstavljajte si zajtrk prihodnosti: na kruh obogaten s fižolom namažete maslo in marmelado, zraven pa spijete proteinski šejk iz žuželk, mokarjev. Izboljšan kruh in napitek iz žuželk sta le dve izmed nagrajenih idej Biostartup vikenda Več kot hrana! Študenti različnih smeri, od ekonomije do humanistike in živilstva, so prvi konec tedna v novembru na Biotehniški fakulteti v Ljubljani v devetih skupinah pod budnim nadzorom strokovno usposobljenih mentorjev razvijali svoje podjetniške ideje. Kakšen inovativen poslovni potencial se skriva na področju prehranske industrije preverjamo v tokratnih poslovnih krivuljah.


11.11.2014

Podjetno v svet podjetništva

Gojenje čmrljev, prevoz nevarnih odpadkov, večjezične knjige za otroke … to je le nekaj podjetniških idej, ki so jih mladi v minulih mesecih razvijali v okviru programa Podjetno v svet podjetništva. Zdaj so pripravljeni, pravijo, pripravljeni, da se poženejo na trg. V programu Podjetno v svet podjetništva se je do zdaj usposabljalo približno 700 mladih s končano višje- ali visokošolsko izobrazbo, več kot polovica jih zdaj ustvarja v svojem podjetju.


04.11.2014

Domači ali tuji kapital?

Podjetja v tuji lasti so pogosto boljši delodajalci kot slovenska podjetja, a jih javnost še vedno ne sprejema z naklonjenostjo. V zadnjih dneh smo spet veliko poslušali o tujih neposrednih naložbah, najprej na t. i. FDI Summitu (vrhu o tujih neposrednih naložbah) na Ekonomski fakulteti, nato še na podelitvi nagrad agencije SPIRIT zanajboljše tuje naložbenike. Nagrado so prejela štiri podjetja: Sumida Slovenija, Hofer trgovina, Elrad International ter Količevo Karton.


28.10.2014

Program prizanesljivosti

Na kaj pomislite, ko slišite besedno zvezo “program prizanesljivosti”? Najbrž ne na to, da gre za odličen zasilni izhod za podjetja, ki sodelujejo v kartelu. Gost Poslovnih krivulj bo nemški strokovnjak za preprečevanje omejevanja konkurence Wolfgang Heckenberger: “Vsak posameznik, ki razmišlja o tem, da bi sodeloval v kartelu, ne škodi le podjetju, ampak tudi samemu sebi. Res mora biti nor.” Kdo je v resnici nor? Tisti, ki služijo zaradi kartelnih dogovorov, potrošniki, ki plačujejo višjo ceno ali podjetja, ki se zatečejo v program prizanesljivosti?


Stran 14 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov