Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenija, center evropske robotike

10.11.2015

Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.

Trije sinovi samuraja Kejičira Jaskave so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo. Kot prvi na svetu so že v 60. letih prejšnjega stoletja, več kot desetletje pred Evropo, patentirali tako imenovano mehatroniko, ki jo danes počasi že nadomešča humatronika. Ob praznovanju stotega rojstnega dne je Yaskawo Ristro, ribniško podjetje, ki velja za središče evropske robotike, obiskal tudi Manfred Stern, predsednik in izvršni direktor podjetja za Evropo.

Svetovni velikan Yaskawa Electric Coroporation je torej sto let staro japonsko podjetje, ki se danes ukvarja predvsem z robotiko in sistemi za avtomatizacijo. Prvega robota so izdelali v 70. letih prejšnjega stoletja, začelo pa se je na jugu Japonske v čisto drugi panogi.

Konec 70. let so nastale prve kombinacije komponent motorja, elektronike in programske opreme in iz tega je potem nastal naš prvi (Yaskawov) motoman, torej robot.” 

Podjetje je bilo sicer svetovni pionir v kombiniranju različnih inženirskih panog in je že konec 60. let patentiralo tako imenovano mehatroniko, kombinacijo znanja elektro- in strojnih inženirjev, medtem ko je Evropa to ugotavljala šele v 80. letih.

Mehatronika ostaja bistvo robotike

Od prvega robota, ki ga je podjetje izdelalo leta 1977, do danes je seveda razvoj napredoval z neverjetno hitrostjo. Mehatronika sicer še vedno ostaja bistvo robotike, a se danes veliko bolj uporablja pojem humatronika: “Danes se ukvarjamo z vizijo 2020, z desetletno perspektivo. Razmišljamo tudi, kaj je v naši panogi pomembno za prihodnje stoletje. Mehatroničen pristop ni več dovolj, čedalje bolj je pomembna interakcija s človekom. Torej: mehatronika plus človek je humatronika.” 

V prihodnosti bomo robote videli z ramo ob rami z ljudmi v proizvodnji. Zato gre razvoj trenutno v to smer, da roboti prepoznavajo, ali je nekdo poleg njih, in se potem tudi ustrezno odzovejo. Razvijamo zunanje skelete za paralizirane ljudi, s pomočjo posebnega skeleta in elektronskega nahrbtnika paralizirani ljudje lahko znova hodijo. To je tipičen primer humanotronike, ko se briše meja med mehatroniko in ljudmi.” 

Roboti kradejo naše službe

Stern pravi, da je odveč stereotipen strah pred tem, da roboti kradejo naše službe: “Roboti so stimulacija, da se službe prenesejo iz enega okolja v drugo. Seveda so za to potrebne čisto druge spretnosti, ki so posledice dobre izobrazbe. Tukaj bi omenil Slovenijo z njenim zelo dobrim izobraževalnim sistemom.”

Slovenija je močna v inženirskem znanju

Yaskawa,  vodilni svetovni proizvajalec na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo, danes deluje v 28 državah in ima približno 14 tisoč zaposlenih. Slovenski del – Yaskawa Ristro, kot rečeno, je to razvojni del podjetja za Evropo, in Yaskawa Slovenija – ima 126 zaposlenih.

Slovenija je, kar se tiče robotskega dela v Evropi, ključna. Začelo se je bolj kot proizvodnja, ampak od takrat se je tukaj zaposlilo ogromno inženirjev, oblikovalcev. Veliko naših produktov je bilo iznajdenih prav tukaj. V prihodnosti bo v organizacijo prišlo še več slovenskega inženirskega znanja.” 

Naša država ima zelo dobro inženirsko znanje in tradicijo. Jasno pa je tudi to, da mora nekdo potegniti prave poteze ter vlagatelja prepričati, da smo boljši in da lahko ponudimo več od Poljske, Češke, Turčije in še kakšne resne konkurentke.


Poslovne krivulje

623 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Slovenija, center evropske robotike

10.11.2015

Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.

Trije sinovi samuraja Kejičira Jaskave so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo. Kot prvi na svetu so že v 60. letih prejšnjega stoletja, več kot desetletje pred Evropo, patentirali tako imenovano mehatroniko, ki jo danes počasi že nadomešča humatronika. Ob praznovanju stotega rojstnega dne je Yaskawo Ristro, ribniško podjetje, ki velja za središče evropske robotike, obiskal tudi Manfred Stern, predsednik in izvršni direktor podjetja za Evropo.

Svetovni velikan Yaskawa Electric Coroporation je torej sto let staro japonsko podjetje, ki se danes ukvarja predvsem z robotiko in sistemi za avtomatizacijo. Prvega robota so izdelali v 70. letih prejšnjega stoletja, začelo pa se je na jugu Japonske v čisto drugi panogi.

Konec 70. let so nastale prve kombinacije komponent motorja, elektronike in programske opreme in iz tega je potem nastal naš prvi (Yaskawov) motoman, torej robot.” 

Podjetje je bilo sicer svetovni pionir v kombiniranju različnih inženirskih panog in je že konec 60. let patentiralo tako imenovano mehatroniko, kombinacijo znanja elektro- in strojnih inženirjev, medtem ko je Evropa to ugotavljala šele v 80. letih.

Mehatronika ostaja bistvo robotike

Od prvega robota, ki ga je podjetje izdelalo leta 1977, do danes je seveda razvoj napredoval z neverjetno hitrostjo. Mehatronika sicer še vedno ostaja bistvo robotike, a se danes veliko bolj uporablja pojem humatronika: “Danes se ukvarjamo z vizijo 2020, z desetletno perspektivo. Razmišljamo tudi, kaj je v naši panogi pomembno za prihodnje stoletje. Mehatroničen pristop ni več dovolj, čedalje bolj je pomembna interakcija s človekom. Torej: mehatronika plus človek je humatronika.” 

V prihodnosti bomo robote videli z ramo ob rami z ljudmi v proizvodnji. Zato gre razvoj trenutno v to smer, da roboti prepoznavajo, ali je nekdo poleg njih, in se potem tudi ustrezno odzovejo. Razvijamo zunanje skelete za paralizirane ljudi, s pomočjo posebnega skeleta in elektronskega nahrbtnika paralizirani ljudje lahko znova hodijo. To je tipičen primer humanotronike, ko se briše meja med mehatroniko in ljudmi.” 

Roboti kradejo naše službe

Stern pravi, da je odveč stereotipen strah pred tem, da roboti kradejo naše službe: “Roboti so stimulacija, da se službe prenesejo iz enega okolja v drugo. Seveda so za to potrebne čisto druge spretnosti, ki so posledice dobre izobrazbe. Tukaj bi omenil Slovenijo z njenim zelo dobrim izobraževalnim sistemom.”

Slovenija je močna v inženirskem znanju

Yaskawa,  vodilni svetovni proizvajalec na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo, danes deluje v 28 državah in ima približno 14 tisoč zaposlenih. Slovenski del – Yaskawa Ristro, kot rečeno, je to razvojni del podjetja za Evropo, in Yaskawa Slovenija – ima 126 zaposlenih.

Slovenija je, kar se tiče robotskega dela v Evropi, ključna. Začelo se je bolj kot proizvodnja, ampak od takrat se je tukaj zaposlilo ogromno inženirjev, oblikovalcev. Veliko naših produktov je bilo iznajdenih prav tukaj. V prihodnosti bo v organizacijo prišlo še več slovenskega inženirskega znanja.” 

Naša država ima zelo dobro inženirsko znanje in tradicijo. Jasno pa je tudi to, da mora nekdo potegniti prave poteze ter vlagatelja prepričati, da smo boljši in da lahko ponudimo več od Poljske, Češke, Turčije in še kakšne resne konkurentke.


15.09.2015

100 % Design blagovne znamke »Made in Slovenia«

Po več kot 20 letih smo končno dočakali. Slovenija se bo z nastopom devetih podjetij na enem najprestižnejših oblikovalskih mednarodnih sejmov 100 % Design v Londonu predstavila pod skupnim imenom oziroma pod blagovno znamko “Made in Slovenia”.


08.09.2015

Kohezija - možnosti in priložnosti

V vsaki slovenski občini najdemo kak evropski projekt. Morda je prav zaradi njega vaše življenje lepše, lažje, znosnejše. O dosežkih kohezijske politike pri nas, predvsem pa o možnostih in priložnostih, ki jih ponuja novo finančno obdobje, je govoril Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko.


23.06.2015

Nekoč strošek, danes investicija

Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.


16.06.2015

Evropejci na Kitajsko, Kitajci v Evropo!

O tem, kako poteka poslovna "svilna pot" med Kitajsko in Evropo smo se pogovarjali s prof. dr. Hellmutom Schüttejem.


09.06.2015

Množično financiranje kot nov poslovni model

Množično financiranje postaja vse bolj priljubljen model poslovanja in vsak dan smo priča malemu morju uspešnih zgodb s platform, kot sta denimo Kickstarter in IndieGogo. Zato smo se v tokratnih poslovnih krivuljah odločili, da odgovorimo na vprašanja, komu vse je namenjeno množično financiranje, zakaj je tako priljubljeno in kako naj se ga tako podjetja kot posamezniki sploh lotijo. V pogovoru s finskim strokovnjakom za množično financiranje Joukom Ahvenainenom.


02.06.2015

Yves Morieux

Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.


02.06.2015

Yves Morieus

Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.


26.05.2015

Elevator Pitch fest

Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.


26.05.2015

Elevator Pitch fest

Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.


19.05.2015

Voditeljstvo prihodnosti

Pred kakšnimi izzivi je voditelj prihodnosti in kako ustvarja za družbo boljši jutri, bosta razložila direktorica Hill International Mojca Križnar in izvršni direktor Slovenskega združenja za kakovost in odličnost Aleš Košir.


12.05.2015

Stefan Messer

Zgodba o družinskih podjetjih ima pogosto precej ustaljen scenarij. Bančniki in zasebni vlagatelji prepričajo lastnika, da proda svoj delež v podjetju za kapital, zaradi slabih naložb oziroma poslovnih odločitev pa podjetje prej ali slej pristane v rokah konkurence. Zgodba 60-letnega podjetnika ter častnega konzula Slovenije v Nemčiji, Stefana Messerja, pa je izjema pri tem pravilu. Messer že več kot 28 let deluje na področju proizvodnje industrijskih plinov, že 23 let pa je podjetje navzoče tudi pri nas, v Sloveniji, kjer naj bi do leta 2017, tudi zaradi njegove pomoči, zaživela prva kisikarna.


05.05.2015

Ole za kohezijo

Predstavili bomo nekaj španskih kohezijskih izkušenj in aksiomov, ki se jih držijo pri uspešni pripravi in izvedbi evropskih projektov. Z njimi je Španija v zadnjih letih nekoliko omilila posledice hude krize, s katero se spopada, saj je velik del svoje infrastrukture zgradila in modernizirala prav z evropskim denarjem.


28.04.2015

Trajnostna urbana strategija

Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.


28.04.2015

Trajnostna urbana strategija

Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.


21.04.2015

Je Heineken kupil pivovarno ali je kupil predvsem blagovno znamko?

Ob nedavni prodaji Pivovarne Laško tuji multinacionalki so se v javnosti pojavila vprašanja, kaj se utegne zgoditi z obema močnima blagovnima znamkama slovenskih piv. Ali bo sprememba lastništva vplivala tudi na samo dojemanje blagovne znamke in našo, recimo lokalno, dojemanje zelene “štajerskosti” ali rdeče “ljubljanskosti”. Je Heineken kupil pivovarno ali predvsem blagovni znamki, ki ju bo uspešno tržil naprej? Strokovnjaki trdijo, da je nacionalna blagovna znamka pri pivu še mnogo bolj pomembna kot pri ostalih produktih. Pogovor z Zenelom Batageljem, oglaševalcem in strokovnjakom s področja znamčenja.


14.04.2015

Slovenija- dežela inovacij?

Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti. A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.


07.04.2015

Poslovne: Monica Dodi

To je recept za ženske v podjetništvu, pravi Monica Dodi, prodorna Američanka, poslovna ženska, ki je odprla tudi poseben sklad tveganega kapitala za mlade podjetnice. Dodijeva si je sicer poslovno pot utrla kot soustanoviteljica mreže MTV Europe, sodelovala je tudi z Walt Disneyjem in ameriško medijsko korporacijo AOL. Ob delu v poslu – zanimivo – trenira tudi nogomet. Kot pravi, šport človeka navadi dela v kolektivu in ga nauči, da se glasno postavi sam zase. Oboje svetuje zagnanim podjetniškim novincem, zlasti ženskam, ki se po njenem veliko premalo odločajo za podjetništvo. Pogovor z njo objavljamo v torek ob 10ih v Poslovnih krivuljah na Valu 202.


31.03.2015

Korak k luksuzu

Le čevlje sodi naj Kopitar. In kam sodijo čevlji? Med obvezno poceni šaro ali skoraj umetniške stvaritve? Kako luksuzne blagovne znamke tekmujejo s cenejšimi izdelki, kako rastejo trgi za najdražje izdelke in koliko inovativnosti združuje par čevljev? Gost Poslovnih krivulj in Anje Hlača Ferjančič je Marco Comazzi, direktor za izvoz v švicarskem podjetju Bally.


24.03.2015

Zaposlitveni izziv

Na trgu dela je veliko iskalcev zaposlitve, trenutno nekaj več kot 122 tisoč, razpisanih delovnih mest pa občutno manj. Kako med široko ponudbo iskalcev podjetje najde pravo osebo? Oziroma kako podjetje in iskalec zaposlitve najdeta eden drugega? Ena od možnosti je sodelovanje v Zaposlitvenem izzivu. Gre za projekt Zavoda za zaposlovanje, ki spodbuja zaposlovanje pri najboljših zaposlovalcih na drugačen, interaktiven način. V ožjem izboru se iskalci zaposlitve pomerijo v reševanju problemske naloge, ki jo določi podjetje. In po dolgem času je iz vrst gospodarstva slišati pohvale na račun javnega zavoda.


17.03.2015

Slovensko-avstrijski poslovni skok

V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.


Stran 13 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov