Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisku v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju
Na prizorišče zločina pride oseba s kovčkom, iz njega potegne bele rokavice, vzame delovne pripomočke, med katerimi so čopiči, prah za pobiranje odtisov, povečevalna stekla in luči, s katerimi je mogoče v temi videti telesne tekočine, in prične zbirati dokaze. Takšna je stereotipna podoba forenzika, ki jo lahko zasledimo v mnogih filmih in televizijskih serijah. Te so forenzični vedi zagotovo povečale prepoznavnost in priljubljenost, ne pa tudi ugleda, saj velikokrat prikazujejo izkrivljeno podobo. To opaža tudi dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL):
“Klišeje danes zelo splošno celotna forenzična skupnost imenuje CSI efekt. Odkar so se pojavile nadaljevanke, se je popularnost forenzike enormno povečala povsod. To je bilo nekaj časa zelo zabavno, zanimivo, fino, nam je bilo prijetno. V nekem trenutku pa se je izkazalo, da je to problem, ker ljudje tisto, kar vidijo na televiziji vzamejo kot suho zlato.”
NFL letno preišče med 6 in 8 tisoč zadev. Dr. Matej Trapečar je vodja oddelka za daktiloskopijo, kjer proučujejo prstne odtise. Uporabo prstnih odtisov za identifikacijske postopke poznamo že vsaj 1000 let. Naš sogovornik pravi, da gre za enega najbolj zanesljivih elementov identifikacije:
»Prstni odtisi se tekom življenja ne spremenijo – nastanejo v 3-4 mesecu pri plodu in potem do razpada trupla ostanejo isti. Ni bilo do zdaj v človeški populaciji najdeno, da bi imeli dve osebi iste prstne odtise.«
Na podlagi sledi prstnih odtisov NFL v povprečju odkrije 200 do 300 storilcev na leto.
Z balistiko se ukvarjajo na oddelku za fizikalne preiskave. Tam raziskujejo izvor orožja, njegovo delovanje, ugotavljajo kaliber izstrelkov, znamko in vrsto orožja, ki je bilo uporabljeno pri določenem zločinu, ter poskušajo ugotoviti okoliščine kaznivih dejanj. V ta namen delajo preizkuse na svojem strelišču, imajo pa tudi shrambo v Sloveniji razpoložljivega orožja, razlaga Tomaž Korbar:
Gre za zbirko, ki ima trenutno nekaj nad 500 kosov orožja. Večinoma gre za orožje, ki smo ga dobili med zasegi, saj bi radi imeli vse orožje, ki se pojavlja na črnem trgu.
Na NFL poleg omenjenih oddelkov, delujejo še oddelki za kemijske ter biološke preiskave ter oddelek za preiskavo dokumentov.
400 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na obisku v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju
Na prizorišče zločina pride oseba s kovčkom, iz njega potegne bele rokavice, vzame delovne pripomočke, med katerimi so čopiči, prah za pobiranje odtisov, povečevalna stekla in luči, s katerimi je mogoče v temi videti telesne tekočine, in prične zbirati dokaze. Takšna je stereotipna podoba forenzika, ki jo lahko zasledimo v mnogih filmih in televizijskih serijah. Te so forenzični vedi zagotovo povečale prepoznavnost in priljubljenost, ne pa tudi ugleda, saj velikokrat prikazujejo izkrivljeno podobo. To opaža tudi dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL):
“Klišeje danes zelo splošno celotna forenzična skupnost imenuje CSI efekt. Odkar so se pojavile nadaljevanke, se je popularnost forenzike enormno povečala povsod. To je bilo nekaj časa zelo zabavno, zanimivo, fino, nam je bilo prijetno. V nekem trenutku pa se je izkazalo, da je to problem, ker ljudje tisto, kar vidijo na televiziji vzamejo kot suho zlato.”
NFL letno preišče med 6 in 8 tisoč zadev. Dr. Matej Trapečar je vodja oddelka za daktiloskopijo, kjer proučujejo prstne odtise. Uporabo prstnih odtisov za identifikacijske postopke poznamo že vsaj 1000 let. Naš sogovornik pravi, da gre za enega najbolj zanesljivih elementov identifikacije:
»Prstni odtisi se tekom življenja ne spremenijo – nastanejo v 3-4 mesecu pri plodu in potem do razpada trupla ostanejo isti. Ni bilo do zdaj v človeški populaciji najdeno, da bi imeli dve osebi iste prstne odtise.«
Na podlagi sledi prstnih odtisov NFL v povprečju odkrije 200 do 300 storilcev na leto.
Z balistiko se ukvarjajo na oddelku za fizikalne preiskave. Tam raziskujejo izvor orožja, njegovo delovanje, ugotavljajo kaliber izstrelkov, znamko in vrsto orožja, ki je bilo uporabljeno pri določenem zločinu, ter poskušajo ugotoviti okoliščine kaznivih dejanj. V ta namen delajo preizkuse na svojem strelišču, imajo pa tudi shrambo v Sloveniji razpoložljivega orožja, razlaga Tomaž Korbar:
Gre za zbirko, ki ima trenutno nekaj nad 500 kosov orožja. Večinoma gre za orožje, ki smo ga dobili med zasegi, saj bi radi imeli vse orožje, ki se pojavlja na črnem trgu.
Na NFL poleg omenjenih oddelkov, delujejo še oddelki za kemijske ter biološke preiskave ter oddelek za preiskavo dokumentov.
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Poletno sonce ne skopari z močnimi žarki, pred katerimi se lahko zavarujemo tudi s slamnikom. V iskanju svojega slamnika se bo ekipa Prvega seveda podala v Domžale, ki so bile nekoč eno od pomembnih središč slamnikarske dejavnosti. Domžalski slamniki so sloveli daleč naokoli, izvažali so jih celo v ZDA, v najboljših časih pa je v Domžalah delovalo celo več kot 20 slamnikarskih tovarn. Kako so slamniki našli pot do Domžal, kako nastanejo, kateri so bili in so najbolj iskani, zakaj je slamnikarstvo sčasoma zamrlo in kako se zadnja leta spet obuja, boste slišali v javljanju iz Slamnikarskega muzeja po pol dvanajsti.
Tretji vikend v juniju se bo v Podbrdu v Baški grapi vnovič odvijal tekaški festival. Ta udeležencem ponuja bolj in manj zahtevne proge, ki potekajo po vrhovih nad Podbrdom in po mejah petih občin. Najbolj zahtevna je proga Ultra pušeljc trail, ki je dolga 105 kilometrov z višinsko razliko 6800 metrov vzponov in spustov. Novost letošnjega festivala je prvi gasilski gorski tek, s katerim organizatorji želijo izkazati čast in podporo gasilcem ter jih spodbuditi h kondicijski pripravi na gasilsko olimpijado.
Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi svoje pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom smo jih iztrebili v 17. in 18. stoletju, leta 1998 pa so jih spet opazili v porečju Krke, kamor so prišli s Hrvaške. Od takrat so svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo, bomo pa v četrtek po pol 12. obiskali enega od njihovih domov - bobrišče v Podsredi.
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
Neveljaven email naslov