Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prvi na obisku

18.01.2018


Na obisku v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju

Na prizorišče zločina pride oseba s kovčkom, iz njega potegne bele rokavice, vzame delovne pripomočke, med katerimi so čopiči, prah za pobiranje odtisov, povečevalna stekla in luči, s katerimi je mogoče v temi videti telesne tekočine, in prične zbirati dokaze. Takšna je stereotipna podoba forenzika, ki jo lahko zasledimo v mnogih filmih in televizijskih serijah. Te so forenzični vedi zagotovo povečale prepoznavnost in priljubljenost, ne pa tudi ugleda, saj velikokrat prikazujejo izkrivljeno podobo. To opaža tudi dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL):

“Klišeje danes zelo splošno celotna forenzična skupnost imenuje CSI efekt. Odkar so se pojavile nadaljevanke, se je popularnost forenzike enormno povečala povsod. To je bilo nekaj časa zelo zabavno, zanimivo, fino, nam je bilo prijetno. V nekem trenutku pa se je izkazalo, da je to problem, ker ljudje tisto, kar vidijo na televiziji vzamejo kot suho zlato.”

NFL letno preišče med 6 in 8 tisoč zadev. Dr. Matej Trapečar je vodja oddelka za daktiloskopijo, kjer proučujejo prstne odtise. Uporabo prstnih odtisov za identifikacijske postopke poznamo že vsaj 1000 let. Naš sogovornik pravi, da gre za enega najbolj zanesljivih elementov identifikacije:

»Prstni odtisi se tekom življenja ne spremenijo – nastanejo v 3-4 mesecu pri plodu in potem do razpada trupla ostanejo isti. Ni bilo do zdaj v človeški populaciji najdeno, da bi imeli dve osebi iste prstne odtise.«

Na podlagi sledi prstnih odtisov NFL v povprečju odkrije 200 do 300 storilcev na leto.

Z balistiko se ukvarjajo na oddelku za fizikalne preiskave.  Tam raziskujejo izvor orožja, njegovo delovanje, ugotavljajo kaliber izstrelkov, znamko in vrsto orožja, ki je bilo uporabljeno pri določenem zločinu, ter poskušajo ugotoviti okoliščine kaznivih dejanj. V ta namen delajo preizkuse na svojem strelišču, imajo pa tudi shrambo v Sloveniji razpoložljivega orožja, razlaga Tomaž Korbar:

Gre za zbirko, ki ima trenutno nekaj nad 500 kosov orožja. Večinoma gre za orožje, ki smo ga dobili med zasegi, saj bi radi imeli vse orožje, ki se pojavlja na črnem trgu.

Na NFL poleg omenjenih oddelkov, delujejo še oddelki za kemijske ter biološke  preiskave ter oddelek za preiskavo dokumentov.


Prvi na obisku

409 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

18.01.2018


Na obisku v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju

Na prizorišče zločina pride oseba s kovčkom, iz njega potegne bele rokavice, vzame delovne pripomočke, med katerimi so čopiči, prah za pobiranje odtisov, povečevalna stekla in luči, s katerimi je mogoče v temi videti telesne tekočine, in prične zbirati dokaze. Takšna je stereotipna podoba forenzika, ki jo lahko zasledimo v mnogih filmih in televizijskih serijah. Te so forenzični vedi zagotovo povečale prepoznavnost in priljubljenost, ne pa tudi ugleda, saj velikokrat prikazujejo izkrivljeno podobo. To opaža tudi dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL):

“Klišeje danes zelo splošno celotna forenzična skupnost imenuje CSI efekt. Odkar so se pojavile nadaljevanke, se je popularnost forenzike enormno povečala povsod. To je bilo nekaj časa zelo zabavno, zanimivo, fino, nam je bilo prijetno. V nekem trenutku pa se je izkazalo, da je to problem, ker ljudje tisto, kar vidijo na televiziji vzamejo kot suho zlato.”

NFL letno preišče med 6 in 8 tisoč zadev. Dr. Matej Trapečar je vodja oddelka za daktiloskopijo, kjer proučujejo prstne odtise. Uporabo prstnih odtisov za identifikacijske postopke poznamo že vsaj 1000 let. Naš sogovornik pravi, da gre za enega najbolj zanesljivih elementov identifikacije:

»Prstni odtisi se tekom življenja ne spremenijo – nastanejo v 3-4 mesecu pri plodu in potem do razpada trupla ostanejo isti. Ni bilo do zdaj v človeški populaciji najdeno, da bi imeli dve osebi iste prstne odtise.«

Na podlagi sledi prstnih odtisov NFL v povprečju odkrije 200 do 300 storilcev na leto.

Z balistiko se ukvarjajo na oddelku za fizikalne preiskave.  Tam raziskujejo izvor orožja, njegovo delovanje, ugotavljajo kaliber izstrelkov, znamko in vrsto orožja, ki je bilo uporabljeno pri določenem zločinu, ter poskušajo ugotoviti okoliščine kaznivih dejanj. V ta namen delajo preizkuse na svojem strelišču, imajo pa tudi shrambo v Sloveniji razpoložljivega orožja, razlaga Tomaž Korbar:

Gre za zbirko, ki ima trenutno nekaj nad 500 kosov orožja. Večinoma gre za orožje, ki smo ga dobili med zasegi, saj bi radi imeli vse orožje, ki se pojavlja na črnem trgu.

Na NFL poleg omenjenih oddelkov, delujejo še oddelki za kemijske ter biološke  preiskave ter oddelek za preiskavo dokumentov.


11.05.2017

Prvi na obisku

Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.


04.05.2017

Polžja farma

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


20.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


13.04.2017

Festival velikonočne slovenske potice, Otočec

V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!


06.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


30.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


23.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


16.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


09.03.2017

Rastlinska genska banka

Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.


02.03.2017

Društvo marionetno gledališče Jurček v Hrastniku

Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.


23.02.2017

Škoromatija v Podgradu

Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.


16.02.2017

Solkanski radič

“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.


09.02.2017

Podzemlje Ljubljane

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


02.02.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


26.01.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


19.01.2017

Zavod za blagovne rezerve

Ste vedeli, da v Sloveniji deluje Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki prebivalcem zagotavlja osnovne življenjske potrebščine v primeru vojne, večjih naravnih nesreč ali v drugih primerih, ko je normalna preskrba s hrano, vodo, zdravili ali naftnimi derivati prekinjena? Kaj vse hrani naša država kot blagovne rezerve, kje in kako poteka logistika? Kdaj se državne blagovne rezerve sprostijo, za koliko časa zadostujejo in kdaj so bile do zdaj že uporabljene? Naša ekipa bo ob 11.30 v oddaji Prvi na obisku odgrnila vsaj del tančice, ki prekriva to nekdanjo državno skrivnost.


12.01.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


05.01.2017

Plečnikova hiša

7. januarja bo minilo 60. let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika, 23. januarja pa 145 let od njegovega rojstva. Leto 2017 je zato razglašeno za Plečnikovo leto. V spomin na mojstra, ki je svoje sledove pustil v treh evropskih prestolnicah: na Dunaju, v Pragi in predvsem v Ljubljani, bodo številne kulturne ustanove priredile posebne dogodke. Terenska ekipa Prvega se zato odpravlja v Trnovo, v prenovljeno Plečnikovo hišo, ki ponuja bogat vpogled v življenje mojstra arhitekture. Pobliže bomo spoznali Plečnikove vsakodnevne asketske navade, njegove skrivnostne platonske ljubezenske zveze in perfekcionizem, ki je oblikoval vsa njegova dela. Ob 11:30 na Prvem!


29.12.2016

Komuna v Novi Gorici

Prvi danes odhaja na obisk v novogoriško skupnost Srečanje, ki že 20 let skrbi za komune po Sloveniji. Te, v nasprotju s splošnim prepričanjem, niso sanatoriji. V komunah se odvisniki učijo, kako prevzeti odgovornost za svoja dejanja in se pripravljajo na življenje brez droge. S strokovnimi delavci, prostovoljci in uporabniki komune se bosta pogovarjala Peter Močnik in Darja Pograjc, obisk pa bomo popestrili z bluesom. Vabljeni v našo družbo v četrtek po enajsti!


Stran 19 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov