Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisku v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju
Na prizorišče zločina pride oseba s kovčkom, iz njega potegne bele rokavice, vzame delovne pripomočke, med katerimi so čopiči, prah za pobiranje odtisov, povečevalna stekla in luči, s katerimi je mogoče v temi videti telesne tekočine, in prične zbirati dokaze. Takšna je stereotipna podoba forenzika, ki jo lahko zasledimo v mnogih filmih in televizijskih serijah. Te so forenzični vedi zagotovo povečale prepoznavnost in priljubljenost, ne pa tudi ugleda, saj velikokrat prikazujejo izkrivljeno podobo. To opaža tudi dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL):
“Klišeje danes zelo splošno celotna forenzična skupnost imenuje CSI efekt. Odkar so se pojavile nadaljevanke, se je popularnost forenzike enormno povečala povsod. To je bilo nekaj časa zelo zabavno, zanimivo, fino, nam je bilo prijetno. V nekem trenutku pa se je izkazalo, da je to problem, ker ljudje tisto, kar vidijo na televiziji vzamejo kot suho zlato.”
NFL letno preišče med 6 in 8 tisoč zadev. Dr. Matej Trapečar je vodja oddelka za daktiloskopijo, kjer proučujejo prstne odtise. Uporabo prstnih odtisov za identifikacijske postopke poznamo že vsaj 1000 let. Naš sogovornik pravi, da gre za enega najbolj zanesljivih elementov identifikacije:
»Prstni odtisi se tekom življenja ne spremenijo – nastanejo v 3-4 mesecu pri plodu in potem do razpada trupla ostanejo isti. Ni bilo do zdaj v človeški populaciji najdeno, da bi imeli dve osebi iste prstne odtise.«
Na podlagi sledi prstnih odtisov NFL v povprečju odkrije 200 do 300 storilcev na leto.
Z balistiko se ukvarjajo na oddelku za fizikalne preiskave. Tam raziskujejo izvor orožja, njegovo delovanje, ugotavljajo kaliber izstrelkov, znamko in vrsto orožja, ki je bilo uporabljeno pri določenem zločinu, ter poskušajo ugotoviti okoliščine kaznivih dejanj. V ta namen delajo preizkuse na svojem strelišču, imajo pa tudi shrambo v Sloveniji razpoložljivega orožja, razlaga Tomaž Korbar:
Gre za zbirko, ki ima trenutno nekaj nad 500 kosov orožja. Večinoma gre za orožje, ki smo ga dobili med zasegi, saj bi radi imeli vse orožje, ki se pojavlja na črnem trgu.
Na NFL poleg omenjenih oddelkov, delujejo še oddelki za kemijske ter biološke preiskave ter oddelek za preiskavo dokumentov.
400 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na obisku v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju
Na prizorišče zločina pride oseba s kovčkom, iz njega potegne bele rokavice, vzame delovne pripomočke, med katerimi so čopiči, prah za pobiranje odtisov, povečevalna stekla in luči, s katerimi je mogoče v temi videti telesne tekočine, in prične zbirati dokaze. Takšna je stereotipna podoba forenzika, ki jo lahko zasledimo v mnogih filmih in televizijskih serijah. Te so forenzični vedi zagotovo povečale prepoznavnost in priljubljenost, ne pa tudi ugleda, saj velikokrat prikazujejo izkrivljeno podobo. To opaža tudi dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL):
“Klišeje danes zelo splošno celotna forenzična skupnost imenuje CSI efekt. Odkar so se pojavile nadaljevanke, se je popularnost forenzike enormno povečala povsod. To je bilo nekaj časa zelo zabavno, zanimivo, fino, nam je bilo prijetno. V nekem trenutku pa se je izkazalo, da je to problem, ker ljudje tisto, kar vidijo na televiziji vzamejo kot suho zlato.”
NFL letno preišče med 6 in 8 tisoč zadev. Dr. Matej Trapečar je vodja oddelka za daktiloskopijo, kjer proučujejo prstne odtise. Uporabo prstnih odtisov za identifikacijske postopke poznamo že vsaj 1000 let. Naš sogovornik pravi, da gre za enega najbolj zanesljivih elementov identifikacije:
»Prstni odtisi se tekom življenja ne spremenijo – nastanejo v 3-4 mesecu pri plodu in potem do razpada trupla ostanejo isti. Ni bilo do zdaj v človeški populaciji najdeno, da bi imeli dve osebi iste prstne odtise.«
Na podlagi sledi prstnih odtisov NFL v povprečju odkrije 200 do 300 storilcev na leto.
Z balistiko se ukvarjajo na oddelku za fizikalne preiskave. Tam raziskujejo izvor orožja, njegovo delovanje, ugotavljajo kaliber izstrelkov, znamko in vrsto orožja, ki je bilo uporabljeno pri določenem zločinu, ter poskušajo ugotoviti okoliščine kaznivih dejanj. V ta namen delajo preizkuse na svojem strelišču, imajo pa tudi shrambo v Sloveniji razpoložljivega orožja, razlaga Tomaž Korbar:
Gre za zbirko, ki ima trenutno nekaj nad 500 kosov orožja. Večinoma gre za orožje, ki smo ga dobili med zasegi, saj bi radi imeli vse orožje, ki se pojavlja na črnem trgu.
Na NFL poleg omenjenih oddelkov, delujejo še oddelki za kemijske ter biološke preiskave ter oddelek za preiskavo dokumentov.
10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem. “To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na robu Ljubljanskega barja se je odprla nova raziskovalna postaja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam bodo moči združili raziskovalci iz biološkega, arheološkega, geografskega in paleontološkega inštituta ZRC SAZU. Kakšne raziskave jim bodo omogočili novi prostori in sodobna oprema, bo v oddaji Prvi na obisku preverila naša terenska ekipa, v četrtek ob pol dvanajstih.
Slovenci smo po zaslugi sorazmerno zgodnje ustanovitve Slovenskega filmskega arhiva eden redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati in ohraniti večino narodove filmske dediščine. V petdesetih letih delovanja se je v arhivu nabralo okoli 12.000 naslovov, tam najdete tako prve slovenske filmske zapise dr. Grossmanna, slovenske filmske klasike kot tudi najnovejše dosežke slovenske kinematografije. Kaj bi v arhivu še moralo biti, kako strokovnjaki filmsko gradivo hranijo in ohranjajo ter kako lahko do njega pride zainteresirana javnost, bomo odkrivali na obisku med koluti v Slovenskem filmskem arhivu.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Izraz carina je v slovenski jezik prišel iz srbskega oziroma hrvaško govorečega območja. Beseda cárina, ki izhaja iz besede car, je nekoč označevala dajatev, ki je bila namenjena carju. Od časov carjev je minilo že kar nekaj časa. Pobrane carine gredo danes v državni proračunu. In kljub temu, da bi marsikdo mislil, da so slovenski cariniki z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo izgubili svojo vlogo, temu ni tako. Med drugim lahko njihove mobilne enote srečate v notranjosti države pri preverjanju pogonskega goriva, najdete pa jih seveda tudi na letališču Jožeta Pučnika, kamor se je danes odpravila naša terenska ekipa.
Čeprav Litije marsikdo ne povezuje z rudarstvom, sodi litijski rudnik Sitarjevec med večja rudna nahajališča v Sloveniji, rudo so na tem območju izkoriščali že pred več kot 4000 leti. Pridobivali so predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, pred dobrim stoletjem pa so na levem bregu Save zgradili še topilnico, v kateri so topili tudi rudo iz drugih slovenskih, evropskih in celo afriških rudišč. Rudnik so leta 1966 zaprli, lani spet odprli, a le za turistične oglede. Lahko je namreč tako naravoslovna kot zgodovinska učilnica v naravi, saj skriva edinstvene limonitne kapniške strukture in več kot 60 vrst različnih mineralov, obenem pa predstavlja bogato rudarsko dediščino ter odpira številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma in vzporednih turističnih dejavnosti. Rove rudnika Sitarjevec obiščemo ob 11.30!
Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov svoja vrata odpira Evropski potrošniški center Slovenije. Z dogodkom, ki je namenjen ozaveščanju potrošnikov, se bodo predstavili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani - premična pisarna se nahaja v dvonadstropnem avtobusu, v rdečem angleškem starodobniku, v katerem lahko mimoidoči do 18h preizkusijo svoje znanje o poznavanju potrošniških pravic in dobijo strokovni nasvet. Pa vi? Poznate pravice letalskih potnikov, najpogostejše prevare na Facebooku in ali veste, kaj storiti, če vam ukradejo telefon? Preverite ob 11:30!
Slovenske arhitektke in oblikovalke bodo ob mednarodnem dnevu žena znova odprle vrata svojih birojev. V Ljubljani, Mariboru in Novem mestu se pridružujejo evropskemu projektu MoMoWo, s katerim želijo svoje delo predstaviti javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem. Ekipa Prvega na obisku vam bo z njihovo pomočjo predstavila delo žensk v tem poklicu danes in nekoč, poskušali bomo ugotoviti tudi, zakaj, ko govorimo o pomembnih slovenskih ali tujih arhitekturnih stvaritvah, skoraj vedno omenjamo moške avtorje. Bodite z nami ob 11:30!
Počitnice so namenjene predvsem počitku, a številni otroci se radi tudi med njimi naučijo kaj novega. V svet znanosti, digitalnih tehnologij in virtualne resničnosti se lahko od januarja dalje podajo v velenjskem Vzorčnem mestu. Gre za prvo takšno mesto v Evropi, kjer bodo mladim in starim poskušali približati znanost in spodbuditi njihovo domišljijo, na podlagi česar bo morda nastala tudi kakšna nova podjetniška ideja. Na kakšen način bodo to počeli, bo v četrtek raziskala ekipa Prvega na obisku. Bodite z nami po pol 12. uri!
Sankanje je zimska radost, ki je dostopna praktično vsakomur. Zanj ni potrebna draga oprema, saj se lahko spustimo že z bližnjega zasneženega hriba. V Sloveniji imamo tudi nekaj organiziranih sankaških prog, ki ponujajo malo drugačno doživetje sankanja. Vzdušje na več kot 2-kilometrski progi v Gozd Martuljku, ki jo je mogoče preizkusiti tako podnevi kot ponoči, bomo preverili v naši četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Ker ima Slovenija dolgo tradicijo športnega sankanja - prva tekma je bila pri Tržiču organizirana že pred 1. svetovno vojno - bomo pred naš mikrofon povabili tudi slovenskega predstavnika v sankanju na tokratnih olimpijskih igrah Tilna Siršeta. Ne zamudite v četrtek po pol 12. uri!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Mnogo otrok šolo velikokrat vidi kot "nebodigatreba". A ko resno zbolijo in morajo več dni ali celo tednov preživeti v bolnišnici, je pogosto prav bolnišnična šola tista, ki dan naredi bolj zanimiv in bolj podoben običajnemu dnevu zdravih otrok. Po Sloveniji deluje več bolnišničnih šol, ekipa Prvega bo tokrat obiskala tisto v Splošni bolnišnici Celje. Kako je tam organiziran pouk, kateri predmeti so na urniku, kje in kako poteka učenje, kako so tam videti športni in kulturni dnevi, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ognjemet, ki je marsikje nepogrešljivi spremljevalec vstopa v novo leto, naj bi izumili Kitajci, ki so verjeli, da pokanje in eksplozije preženejo zle duhove ter prinesejo srečo in veselje. Ali imeti novoletni ognjemet ali ne, je sicer ena od tem, o katerih razpravljamo skoraj vsako leto decembra. Dejstvo pa je, da je ognjemet nekaj, kar imajo ljudje zelo radi in komaj čakajo, da bodo na ta način vstopili v novo leto. V četrtek po pol 12. bo zato ekipa Prvega raziskala, kako nastane novoletni ognjemet, koliko časa prej ga začnejo pripravljati na primer v slovenski prestolnici in kako je poskrbljeno za varnost gledalcev.
Živimo v dobi masovnega nakupovanja in kopičenja stvari. Nove kolekcije oblačil se v prodajalnah pojavijo vsakih 14 dni ali celo pogosteje, stare aparate pa nam je večinoma lažje in ceneje zavreči, namesto, da bi jih popravili. Vsemu temu se s svojim konceptom upira Repair cafe - svetovna veriga več kot 1400 kavarnic s popravili, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o tem, kako starim stvarem dati novo življenje. Ljubljanski Repair cafe bomo obiskali v četrtek ob pol 12. Vabljeni v našo družbo!
Neveljaven email naslov