Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice Florence Hartmann o razsodbi zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića
Za komentar razsodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića smo poklicali še novinarko, pisateljico, borko za človekove pravice Florence Hartmann. Kot vojna poročevalka je na lastni koži doživela strahote balkanskih vojn. Bila je tudi tiskovna predstavnica omenjenega sodišča, v času, ko je tega vodila glavna tožilka Carla Del Ponte. Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Florence Hartmann, haaško sodišče je Mladića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Prepoznalo ga je za odgovornega za genocid v Srebrenici ter vojne zločin in zločine proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Kako vi komentirate izrek sodbe?
Pomembno je, da se ta primer zaključi, da Mladić ne bo več le osumljenec, ampak da bo obsojen. Sami veste, kolikokrat se je Mladić izrekel za nedolžnega, kolikokrat je zanikal, da so se ti dogodki sploh zgodili, kolikrat je žalil žrtve, rekoč, da gre za laži, izmišljotine. Zato je razsodba bistvenega pomena. Do konca življenje bo v zaporu. Lahko pa smo razočarani glede nekaterih posameznih delov sodne odločitve.
Razsodba še ni pravnomočna, Mladičevi odvetniki so napovedali pritožbo, vas skrbi, da bo tako kot nekateri pred njim dobil milejšo kazen, bil morda pomiloščen?
Ne! Njegov odvetnik je seveda predvidel možnost pritožbe. Ta poteza je bil pričakovana. Dokler razsodba ne bo pravnomočna, dokler razsodba ne bo končana, Mladič ostaja v prostorih za priprtje tega sodišča. Glede na to, da sem bila tam priprta šest dni, vam lahko iz lastnih izkušenj povem, da je to luksuzni zapor, da pogoji pridržanja niso enaki tistim v drugih zaporih, denimo tistih, kjer morajo prestajati kazen, ko je obsodba pravnomočna.
Pa pričakujete, da bo po pritožbi kazen kaj drugačna?
Ne mislim, da bo pritožba bistveno spremenila končno sodno odločitev. Sodniki so ugotavljali dejstva, o katerih so sodili že v predhodnih primerih. Sodniki, ki so se ukvarjali z Mladićem, niso imeli nikakršnih dvomov. Pritožba torej ne bi ničesar spremenila. Vse kar se bo zgodilo je, da do končno odločitev čakal v mnogo bolj udobnem zaporu, kot v kateremkoli drugem zaporu, kjer se znajdejo dokončno obsojeni.
Dejali ste, da smo lahko razočarani glede nekaterih delov razsodbe. Sodišče ga ni spoznalo za krivega za genocid v šestih drugih občinah v Bosni in Hercegovini, češ da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Tribunal se nam trudi dopovedovati, da je Srebrenica ločen primer od ostalih. Vse študije kažejo, da je genocid vselej nek proces. Sodniki so imeli težave z rekonstrukcijo dogodkov. Pa vendar, Mladič je maja 1992 pred političnim vrhom Republike Srbske dejal, da od njega zahteva, da izvede genocid. Torej tudi sam je uporabil ta izraz. Še več, o namerah genocida sta se jasno izrekla tako Mladić kot Radovan Karadžić, kar je zgodovinsko gledano precej redko. Sodniki so imeli te dokaze pred sabo, pa kljub temu dogodkov niso prepoznali kot genocid. Povsem logično je, da so svojci žrtev izredno razočarani.
Sodišče bo prenehalo delovati konec leta. Je po vašem opravilo svojo nalogo, kako ocenjujete delo tribunala?
Ne, tribunal ni popolnoma opravil svoje naloge. Pa vendar je v okviru svojih pristojnosti prepoznal dejstva, ki so sporna, ki so še vedno problematična tudi drugod po svetu. Ugotavljanje dejstev je ena osrednjih nalog pravosodja, in sodišče je to razumelo. Nekatere zadeve niso bile dobro opravljene, nekateri obtoženci niso bili obsojeni. Tribunal je pustil nekatere zadeve odprte in tako dal nalogo zgodovinarjem. Sodišče ni uspelo povsem prepoznati vseh elementov politike, ki lahko vodi h kriminalnim dejanjem. Je pa prepoznalo vrsto dogodkov, mimo katerih v prihodnje ne bo mogoče iti. Kot so poudarili danes na visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice, imamo morda lahko nekoliko več upanja, da se roki pravice ne bodo mogli izogniti odgovorni za vojno v Siriji.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice Florence Hartmann o razsodbi zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića
Za komentar razsodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića smo poklicali še novinarko, pisateljico, borko za človekove pravice Florence Hartmann. Kot vojna poročevalka je na lastni koži doživela strahote balkanskih vojn. Bila je tudi tiskovna predstavnica omenjenega sodišča, v času, ko je tega vodila glavna tožilka Carla Del Ponte. Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Florence Hartmann, haaško sodišče je Mladića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Prepoznalo ga je za odgovornega za genocid v Srebrenici ter vojne zločin in zločine proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Kako vi komentirate izrek sodbe?
Pomembno je, da se ta primer zaključi, da Mladić ne bo več le osumljenec, ampak da bo obsojen. Sami veste, kolikokrat se je Mladić izrekel za nedolžnega, kolikokrat je zanikal, da so se ti dogodki sploh zgodili, kolikrat je žalil žrtve, rekoč, da gre za laži, izmišljotine. Zato je razsodba bistvenega pomena. Do konca življenje bo v zaporu. Lahko pa smo razočarani glede nekaterih posameznih delov sodne odločitve.
Razsodba še ni pravnomočna, Mladičevi odvetniki so napovedali pritožbo, vas skrbi, da bo tako kot nekateri pred njim dobil milejšo kazen, bil morda pomiloščen?
Ne! Njegov odvetnik je seveda predvidel možnost pritožbe. Ta poteza je bil pričakovana. Dokler razsodba ne bo pravnomočna, dokler razsodba ne bo končana, Mladič ostaja v prostorih za priprtje tega sodišča. Glede na to, da sem bila tam priprta šest dni, vam lahko iz lastnih izkušenj povem, da je to luksuzni zapor, da pogoji pridržanja niso enaki tistim v drugih zaporih, denimo tistih, kjer morajo prestajati kazen, ko je obsodba pravnomočna.
Pa pričakujete, da bo po pritožbi kazen kaj drugačna?
Ne mislim, da bo pritožba bistveno spremenila končno sodno odločitev. Sodniki so ugotavljali dejstva, o katerih so sodili že v predhodnih primerih. Sodniki, ki so se ukvarjali z Mladićem, niso imeli nikakršnih dvomov. Pritožba torej ne bi ničesar spremenila. Vse kar se bo zgodilo je, da do končno odločitev čakal v mnogo bolj udobnem zaporu, kot v kateremkoli drugem zaporu, kjer se znajdejo dokončno obsojeni.
Dejali ste, da smo lahko razočarani glede nekaterih delov razsodbe. Sodišče ga ni spoznalo za krivega za genocid v šestih drugih občinah v Bosni in Hercegovini, češ da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Tribunal se nam trudi dopovedovati, da je Srebrenica ločen primer od ostalih. Vse študije kažejo, da je genocid vselej nek proces. Sodniki so imeli težave z rekonstrukcijo dogodkov. Pa vendar, Mladič je maja 1992 pred političnim vrhom Republike Srbske dejal, da od njega zahteva, da izvede genocid. Torej tudi sam je uporabil ta izraz. Še več, o namerah genocida sta se jasno izrekla tako Mladić kot Radovan Karadžić, kar je zgodovinsko gledano precej redko. Sodniki so imeli te dokaze pred sabo, pa kljub temu dogodkov niso prepoznali kot genocid. Povsem logično je, da so svojci žrtev izredno razočarani.
Sodišče bo prenehalo delovati konec leta. Je po vašem opravilo svojo nalogo, kako ocenjujete delo tribunala?
Ne, tribunal ni popolnoma opravil svoje naloge. Pa vendar je v okviru svojih pristojnosti prepoznal dejstva, ki so sporna, ki so še vedno problematična tudi drugod po svetu. Ugotavljanje dejstev je ena osrednjih nalog pravosodja, in sodišče je to razumelo. Nekatere zadeve niso bile dobro opravljene, nekateri obtoženci niso bili obsojeni. Tribunal je pustil nekatere zadeve odprte in tako dal nalogo zgodovinarjem. Sodišče ni uspelo povsem prepoznati vseh elementov politike, ki lahko vodi h kriminalnim dejanjem. Je pa prepoznalo vrsto dogodkov, mimo katerih v prihodnje ne bo mogoče iti. Kot so poudarili danes na visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice, imamo morda lahko nekoliko več upanja, da se roki pravice ne bodo mogli izogniti odgovorni za vojno v Siriji.
Na našo glasbeno cesto se vrača izjemna šestintridesetletna reggae pevka, avtorica in producentka z nazivom Jah9. 13. marca je pri eni osrednjih neodvisnih reggae založb, newyorški V.P., izšel njen tretji studijski album z naslovom »Note To Self«. Besedila z razmislekom lepo podprejo pevkine izlete proti mnogim, pogosto nepričakovanim obzorjem, album pa jo samo še utrjuje na položaju ene najbolj samosvojih izvajalk sodobnega reggaeja.
Glasbeni urenik Andrej Prezelj se je z Ano Soklič pogovorajal o odpadli Evroviziji, trenutnih razmerah in planih za prihodnost.
Pogovarjali smo se z Bogdanom Benigarjem, preleteli glasbene novice preteklega tedna ter napovedali dnevno glasbeno dogajanje.
Naša notranja biološka ura uravnava ritem spanja in budnosti, narekuje izločanje hormonov, nihanje krvnega tlaka in telesne temperature. Tej uri strokovno rečemo tudi molekularni mehanizem cirkadianega ritma oziroma dnevno-nočnega ritma. V tem 24-urnem ritmu se sprošča hormon teme oziroma melatonin. To pomeni, da ga imamo sredi noči največ, zjutraj že manj. Njemu nasproten je kortizol, ki ga imamo največ podnevi.
Kurdski ustvarjalec Nizamettin Ariç in njegova »Eş« - Bolečina. Glasba na albumu je dramaturško natrgana, razpeta med kurdsko tradicijo in mnogoterimi urbanimi glasbenimi jeziki.
Nikotin je za alkoholom druga najpogosteje rabljena droga v Sloveniji. Vseeno pa je zanimiva primerjava z rekordnim letom 1978, ko je bilo med moškimi skoraj 50 % kadilcev. Danes je kadilcev v Sloveniji okrog 24 %. Od tega več moških – okrog 27, žensk okrog 21 %.
Poleti je v Ljubljani potekal 60. Jazz festival Ljubljana in tam je bil tudi 1.program Radia Slovenija. Festival je odprl naš Big Band pod vodstvom Tadeja Tomšiča, ki se je predstavil s posebnim projektom, nastalim za obletniški festival. Na odru so se mu pridružili mednarodno uveljavljeni slovenski glasbeniki srednje in mlajše generacije, ki živijo in delujejo v New Yorku – vibrafonist Vid Jamnik, saksofonist Jan Kus, kitarist Jernej Bervar, pianist Marko Črnčec, saksofonist Igor Lumpert, bobnar Žan Tetičkovič in pevka Ajda Stina Turek. Vsak od solistov je predstavil svojo avtorsko skladbo. Posnetek tega koncerta poslušamo v prvem delu. V drugem delu pa vrtimo posnetek zasedbe The Slavo Rican Assembly, prav tako s 60. Jazz festivala Ljubljana. Mednarodno zasedbo The Slavo Rican Assembly vodi slovenski saksofonist Jan Kus. Kot namiguje že ime kolektiva, njihova glasba združuje prvine slovanske in karibske glasbene dediščine, le-te pa na koheziven način povezujejo v edinstven glasbeni slog. Njihova glasba je privlačen splet ritmičnih vzorcev, energičnih melodičnih linij ter harmoničnega raziskovanja. Zasedbo sestavljajo saksofonist Jan Kus, bobnar Žan Tetičkovič, pevka Aleksandra Denda, kitarist Gabriel Vincéns, pianist Gabriel Chakarji, basist Dan Martinez in tolkalist Victor Pablo. Za posnetke so poskrbeli tonska mojstra Miha Ocvirk in Grega Samar, producent Rok Lopatič in asistenti Cole Moretti, Jože Lap in Milan Zrimšek.
Pogovor o kakovosti pic v slovenskih restavracijah in domovih s sedmim državnim prvakom v peki pic Davidom Gavranićem iz ene od ljubljanskih picerij in Alešem Rekarjem, vodjo sekcije picopekov pri Društvu kuharjev in slaščičarjev Slovenije.
Je čisto stanovanje na prvem mestu vašega dnevnega reda?
Ikona slovenske kantavtorske scene Tomaž Domicelj se je po enoletnem premoru vrnil na že znano ljubljansko festivalsko prizorišče. S koncertom Akustika na novo nadaljuje zgodbo prejšnjih treh avtorskih koncertov, imenovanih Čista akustika. Domicelj, ki je lani zakoračil v osmo življenjsko desetletje, je še vedno dejaven, kar dokazuje z najnovejšimi radijskimi in koncertnimi posnetki. Njegovo muziciranje na najrazličnejših akustičnih kitarah, petje in komentiranje je tokrat dopolnil Zdenko Cotič – Coto, med glasbenimi kolegi znan kot slovenski Eric Clapton. Coto je sodeloval s številnimi pevci, pevkami in ansambli. Med njimi so Danilo Kocijančič, Tinkara Kovač, Massimo Savić, Janez Bončina – Benč, Rudi Bučar, Bazar, Halo … Pred desetletjem je izdal samostojni album, zadnjih 17 let je stalni član v skupini Jana Plestenjaka, vedno pogosteje pa se uveljavlja tudi kot skladatelj. »S Cotom prijateljujeva že 45 let,« je pred koncertom povedal Domicelj. »Tokrat pa bova prvič uradno sodelovala. Imava samo en problem – česa ne bova zaigrala. Akustika na novo bo namreč trajala le nekaj ur …« Koncert je posnel Grega Samar, uredil pa Jane Weber.
Leta 2019 obeležujemo 60. obletnico Jazz festivala Ljubljana. Festival se je začel leta 1960 in se je takrat imenoval Jugoslovanski festival jazza. Sedem let mu je okrilje nudil Bled, leta 1967 pa se je preselil v Ljubljano. Leta 1982 je organizacijo festivala prevzel Cankarjev dom. V 60-letni zgodovini je festival gostil številne domače in tuje glasbenike, svetovna imena jazza, zamenjal kar nekaj prizorišč in seveda tudi umetniških vodij. V oddaji se sprehodimo skozi vseh 60 let, dogajanje pa nam osvetlijo gostje: Tina Lešničar, Dušan Hren, Borut Bučar, Svetolik Jakovljević, Vojislav Bubiša Simić, Loča Stiplošek, Zoran Pistotnik, Henning Bolte in Bogdan Benigar. Slišimo tudi arhivske posnetke prejšnjih festivalov. Oddajo pripravljata tonski mojster Jon Čergan in glasbena urednica Alja Kramar, pri pripravi pa so sodelovali tudi Jane Weber, Anja Rupel, Ognjen Tvrtković, Boštjan Anžin, Bernard Stramič, Katarina Minatti, Janez Pušnik, časopisna dokumentacija Radia Slovenija in časopisa Delo ter Turistično društvo Bled.
Prehod iz dojenja ali stekleničke na prvo hranjenje je velik dogodek za vso družino, ne le za dojenčka. Veliko vprašanj si postavljajo starši, sploh tisti, ki to vlogo prvič opravljajo. O tem in o prehranskem opismenjevanju otrok govorimo v nedeljskem jutru na Prvem.
V Hamburgu živeči kanadsko-irski kantavtor Morgan Finlay, ki po svetu koncertira in snema plošče že vrsto let, se je vnovič ustavil tudi v Sloveniji. 25. maja 2019 je nastopil v oddaji Sobotni glasbeni večer, ki jo ureja Jane Weber. Pesmi, ki so polne zgodb iz Morganovega pestrega popotniškega življenja, ne gre zamuditi! Morgan Finlay, trubadur z unikatnim glasom in svojevrstnim občutkom za pripovedovanje zgodb, je do letos izdal že več kot pol ducata studijskih albumov. Zadnjega je - skupaj s preteklimi prepoznavnimi skladbami - predstavil tudi živo v oddaji.
Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi, je pa tudi dom več kot polovice slovenskih vrst ptic. V začetku maja so tam med drugim slavci, rumene pastirice, trstni strnadi, kosi, črnoglavke, vrbji kovački, ponoči odmevata bobneči glas bobnarice in predirno oglašanje kosca. Tja je v družbi ornitologov Tomaža Jančarja, Valentina Scheina in Dareta Fekonje šla tudi ekipa Prvega, ki je v vaše domove prenesla zvok jutranje Ptičje simfonije.
Neveljaven email naslov