Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice Florence Hartmann o razsodbi zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića

Za komentar  razsodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića smo poklicali še novinarko, pisateljico, borko za človekove pravice Florence Hartmann. Kot vojna poročevalka je na lastni koži doživela strahote balkanskih vojn. Bila je tudi tiskovna predstavnica omenjenega sodišča, v času, ko je tega vodila glavna tožilka Carla Del Ponte. Z njo se je pogovarjal Luka Robida.

Florence Hartmann, haaško sodišče je Mladića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Prepoznalo ga je za odgovornega za genocid v Srebrenici ter vojne zločin in zločine proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Kako vi komentirate izrek sodbe?

Pomembno je, da se ta primer zaključi, da Mladić ne bo več le osumljenec, ampak da bo obsojen. Sami veste, kolikokrat se je Mladić izrekel za nedolžnega, kolikokrat je zanikal, da so se ti dogodki sploh zgodili, kolikrat je žalil žrtve, rekoč, da gre za laži, izmišljotine. Zato je razsodba bistvenega pomena. Do konca življenje bo v zaporu. Lahko pa smo razočarani glede nekaterih posameznih delov sodne odločitve.

Razsodba še ni pravnomočna, Mladičevi odvetniki so napovedali pritožbo, vas skrbi, da bo tako kot nekateri pred njim dobil milejšo kazen, bil morda pomiloščen?

Ne! Njegov odvetnik je seveda predvidel možnost pritožbe. Ta poteza je bil pričakovana. Dokler razsodba ne bo pravnomočna, dokler razsodba ne bo končana, Mladič ostaja v prostorih za priprtje tega sodišča. Glede na to, da sem bila tam priprta šest dni, vam lahko iz lastnih izkušenj povem, da je to luksuzni zapor, da pogoji pridržanja niso enaki tistim v drugih zaporih, denimo tistih, kjer morajo prestajati kazen, ko je obsodba pravnomočna.

Pa pričakujete, da bo po pritožbi kazen kaj drugačna?

Ne mislim, da bo pritožba bistveno spremenila končno sodno odločitev. Sodniki so ugotavljali dejstva, o katerih so sodili že v predhodnih primerih. Sodniki, ki so se ukvarjali z Mladićem, niso imeli nikakršnih dvomov. Pritožba torej ne bi ničesar spremenila. Vse kar se bo zgodilo je, da do končno odločitev čakal v mnogo bolj udobnem zaporu, kot v kateremkoli drugem zaporu, kjer se znajdejo dokončno obsojeni.

Dejali ste, da smo lahko razočarani glede nekaterih delov razsodbe. Sodišče ga ni spoznalo za krivega za genocid v šestih drugih občinah v Bosni in Hercegovini, češ da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.

Tribunal se nam trudi dopovedovati, da je Srebrenica ločen primer od ostalih. Vse študije kažejo, da je genocid vselej nek proces. Sodniki so imeli težave z rekonstrukcijo dogodkov. Pa vendar, Mladič je maja 1992 pred političnim vrhom Republike Srbske dejal, da od njega zahteva, da izvede genocid. Torej tudi sam je uporabil ta izraz. Še več, o namerah genocida sta se jasno izrekla tako Mladić kot Radovan Karadžić, kar je zgodovinsko gledano precej redko. Sodniki so imeli te dokaze pred sabo, pa kljub temu dogodkov niso prepoznali kot genocid. Povsem logično je, da so svojci žrtev izredno razočarani.

Sodišče bo prenehalo delovati konec leta. Je po vašem opravilo svojo nalogo, kako ocenjujete delo tribunala?

Ne, tribunal ni popolnoma opravil svoje naloge. Pa vendar je v okviru svojih pristojnosti prepoznal dejstva, ki so sporna, ki so še vedno problematična tudi drugod po svetu. Ugotavljanje dejstev je ena osrednjih nalog pravosodja, in sodišče je to razumelo. Nekatere zadeve niso bile dobro opravljene, nekateri obtoženci niso bili obsojeni. Tribunal je pustil nekatere zadeve odprte in tako dal nalogo zgodovinarjem. Sodišče ni uspelo povsem prepoznati vseh elementov politike, ki lahko vodi h kriminalnim dejanjem. Je pa prepoznalo vrsto dogodkov, mimo katerih v prihodnje ne bo mogoče iti. Kot so poudarili danes na visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice, imamo morda lahko nekoliko več upanja, da se roki pravice ne bodo mogli izogniti odgovorni za vojno v Siriji.