Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice Florence Hartmann o razsodbi zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića
Za komentar razsodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića smo poklicali še novinarko, pisateljico, borko za človekove pravice Florence Hartmann. Kot vojna poročevalka je na lastni koži doživela strahote balkanskih vojn. Bila je tudi tiskovna predstavnica omenjenega sodišča, v času, ko je tega vodila glavna tožilka Carla Del Ponte. Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Florence Hartmann, haaško sodišče je Mladića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Prepoznalo ga je za odgovornega za genocid v Srebrenici ter vojne zločin in zločine proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Kako vi komentirate izrek sodbe?
Pomembno je, da se ta primer zaključi, da Mladić ne bo več le osumljenec, ampak da bo obsojen. Sami veste, kolikokrat se je Mladić izrekel za nedolžnega, kolikokrat je zanikal, da so se ti dogodki sploh zgodili, kolikrat je žalil žrtve, rekoč, da gre za laži, izmišljotine. Zato je razsodba bistvenega pomena. Do konca življenje bo v zaporu. Lahko pa smo razočarani glede nekaterih posameznih delov sodne odločitve.
Razsodba še ni pravnomočna, Mladičevi odvetniki so napovedali pritožbo, vas skrbi, da bo tako kot nekateri pred njim dobil milejšo kazen, bil morda pomiloščen?
Ne! Njegov odvetnik je seveda predvidel možnost pritožbe. Ta poteza je bil pričakovana. Dokler razsodba ne bo pravnomočna, dokler razsodba ne bo končana, Mladič ostaja v prostorih za priprtje tega sodišča. Glede na to, da sem bila tam priprta šest dni, vam lahko iz lastnih izkušenj povem, da je to luksuzni zapor, da pogoji pridržanja niso enaki tistim v drugih zaporih, denimo tistih, kjer morajo prestajati kazen, ko je obsodba pravnomočna.
Pa pričakujete, da bo po pritožbi kazen kaj drugačna?
Ne mislim, da bo pritožba bistveno spremenila končno sodno odločitev. Sodniki so ugotavljali dejstva, o katerih so sodili že v predhodnih primerih. Sodniki, ki so se ukvarjali z Mladićem, niso imeli nikakršnih dvomov. Pritožba torej ne bi ničesar spremenila. Vse kar se bo zgodilo je, da do končno odločitev čakal v mnogo bolj udobnem zaporu, kot v kateremkoli drugem zaporu, kjer se znajdejo dokončno obsojeni.
Dejali ste, da smo lahko razočarani glede nekaterih delov razsodbe. Sodišče ga ni spoznalo za krivega za genocid v šestih drugih občinah v Bosni in Hercegovini, češ da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Tribunal se nam trudi dopovedovati, da je Srebrenica ločen primer od ostalih. Vse študije kažejo, da je genocid vselej nek proces. Sodniki so imeli težave z rekonstrukcijo dogodkov. Pa vendar, Mladič je maja 1992 pred političnim vrhom Republike Srbske dejal, da od njega zahteva, da izvede genocid. Torej tudi sam je uporabil ta izraz. Še več, o namerah genocida sta se jasno izrekla tako Mladić kot Radovan Karadžić, kar je zgodovinsko gledano precej redko. Sodniki so imeli te dokaze pred sabo, pa kljub temu dogodkov niso prepoznali kot genocid. Povsem logično je, da so svojci žrtev izredno razočarani.
Sodišče bo prenehalo delovati konec leta. Je po vašem opravilo svojo nalogo, kako ocenjujete delo tribunala?
Ne, tribunal ni popolnoma opravil svoje naloge. Pa vendar je v okviru svojih pristojnosti prepoznal dejstva, ki so sporna, ki so še vedno problematična tudi drugod po svetu. Ugotavljanje dejstev je ena osrednjih nalog pravosodja, in sodišče je to razumelo. Nekatere zadeve niso bile dobro opravljene, nekateri obtoženci niso bili obsojeni. Tribunal je pustil nekatere zadeve odprte in tako dal nalogo zgodovinarjem. Sodišče ni uspelo povsem prepoznati vseh elementov politike, ki lahko vodi h kriminalnim dejanjem. Je pa prepoznalo vrsto dogodkov, mimo katerih v prihodnje ne bo mogoče iti. Kot so poudarili danes na visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice, imamo morda lahko nekoliko več upanja, da se roki pravice ne bodo mogli izogniti odgovorni za vojno v Siriji.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice Florence Hartmann o razsodbi zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića
Za komentar razsodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića smo poklicali še novinarko, pisateljico, borko za človekove pravice Florence Hartmann. Kot vojna poročevalka je na lastni koži doživela strahote balkanskih vojn. Bila je tudi tiskovna predstavnica omenjenega sodišča, v času, ko je tega vodila glavna tožilka Carla Del Ponte. Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Florence Hartmann, haaško sodišče je Mladića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Prepoznalo ga je za odgovornega za genocid v Srebrenici ter vojne zločin in zločine proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Kako vi komentirate izrek sodbe?
Pomembno je, da se ta primer zaključi, da Mladić ne bo več le osumljenec, ampak da bo obsojen. Sami veste, kolikokrat se je Mladić izrekel za nedolžnega, kolikokrat je zanikal, da so se ti dogodki sploh zgodili, kolikrat je žalil žrtve, rekoč, da gre za laži, izmišljotine. Zato je razsodba bistvenega pomena. Do konca življenje bo v zaporu. Lahko pa smo razočarani glede nekaterih posameznih delov sodne odločitve.
Razsodba še ni pravnomočna, Mladičevi odvetniki so napovedali pritožbo, vas skrbi, da bo tako kot nekateri pred njim dobil milejšo kazen, bil morda pomiloščen?
Ne! Njegov odvetnik je seveda predvidel možnost pritožbe. Ta poteza je bil pričakovana. Dokler razsodba ne bo pravnomočna, dokler razsodba ne bo končana, Mladič ostaja v prostorih za priprtje tega sodišča. Glede na to, da sem bila tam priprta šest dni, vam lahko iz lastnih izkušenj povem, da je to luksuzni zapor, da pogoji pridržanja niso enaki tistim v drugih zaporih, denimo tistih, kjer morajo prestajati kazen, ko je obsodba pravnomočna.
Pa pričakujete, da bo po pritožbi kazen kaj drugačna?
Ne mislim, da bo pritožba bistveno spremenila končno sodno odločitev. Sodniki so ugotavljali dejstva, o katerih so sodili že v predhodnih primerih. Sodniki, ki so se ukvarjali z Mladićem, niso imeli nikakršnih dvomov. Pritožba torej ne bi ničesar spremenila. Vse kar se bo zgodilo je, da do končno odločitev čakal v mnogo bolj udobnem zaporu, kot v kateremkoli drugem zaporu, kjer se znajdejo dokončno obsojeni.
Dejali ste, da smo lahko razočarani glede nekaterih delov razsodbe. Sodišče ga ni spoznalo za krivega za genocid v šestih drugih občinah v Bosni in Hercegovini, češ da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Tribunal se nam trudi dopovedovati, da je Srebrenica ločen primer od ostalih. Vse študije kažejo, da je genocid vselej nek proces. Sodniki so imeli težave z rekonstrukcijo dogodkov. Pa vendar, Mladič je maja 1992 pred političnim vrhom Republike Srbske dejal, da od njega zahteva, da izvede genocid. Torej tudi sam je uporabil ta izraz. Še več, o namerah genocida sta se jasno izrekla tako Mladić kot Radovan Karadžić, kar je zgodovinsko gledano precej redko. Sodniki so imeli te dokaze pred sabo, pa kljub temu dogodkov niso prepoznali kot genocid. Povsem logično je, da so svojci žrtev izredno razočarani.
Sodišče bo prenehalo delovati konec leta. Je po vašem opravilo svojo nalogo, kako ocenjujete delo tribunala?
Ne, tribunal ni popolnoma opravil svoje naloge. Pa vendar je v okviru svojih pristojnosti prepoznal dejstva, ki so sporna, ki so še vedno problematična tudi drugod po svetu. Ugotavljanje dejstev je ena osrednjih nalog pravosodja, in sodišče je to razumelo. Nekatere zadeve niso bile dobro opravljene, nekateri obtoženci niso bili obsojeni. Tribunal je pustil nekatere zadeve odprte in tako dal nalogo zgodovinarjem. Sodišče ni uspelo povsem prepoznati vseh elementov politike, ki lahko vodi h kriminalnim dejanjem. Je pa prepoznalo vrsto dogodkov, mimo katerih v prihodnje ne bo mogoče iti. Kot so poudarili danes na visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice, imamo morda lahko nekoliko več upanja, da se roki pravice ne bodo mogli izogniti odgovorni za vojno v Siriji.
Na Prvem smo se odpravili v Ruše in za vas ujeli dogajanje na 15. festivalu Kantfest International.
Ob petnajstletnici festivala Kantfest se v Pesmi v žepu pogovarjamo z dolgoletnim organizatorjem festivala, kantavtorjem Petrom Andrejem. O pobudi za nastanek festivala in njegovih začetkih pa bo spregovorila tudi kantavtorica Ksenija Jus. Zakaj potrebujemo kantavtorski festival in s čim nam je postregel v preteklem desetletju in pol, poslušamo v tokratni oddaji.
Poprockerska skupina Flirrt je praznovala dvajsetletnico, ki so jo fantje pospremili z izidom novega, sedmega albuma Jekyll & Hyde. V Pesmi v žepu se nam bo pridružil Rok Lunaček, ki se podpisuje pod besedila in večino glasbe na plošči.
Letos mineva natanko dvajset let solistične ustvarjalnosti enega od nekoč pomembnejših jugoslovanskih glasbenikov, skladateljev in besedilopiscev, Darka Rundeka. Medtem, ko so prve zaznambe o njegovi barviti diskografiji nastale že pred slabimi štiridesetimi leti, ko se je začel pojavljati kot zastavonoša zagrebškega banda Haustor. Pri nas se jih vedno in še najbolj spomnimo po mega uspešnici Prva ljubav oziroma Djevojke u ljetnim haljinama volim. Kmalu po začetku balkanske vojne se je Darko Rundek z družino preselil v Pariz, kar neuradno štejemo za konec delovanja, te nekoč izjemno plodovite in vplivne novovalovske skupine. Po skoraj petih letih življenja v francoski prestolnici so Darka mnogi vabili in ga prepričevali, naj se vrne na glasbene odre. Med tem je Darko sicer ustvarjal bolj zase in je imel že posnetih nekaj novih pesmi. Med njimi tudi Apokalipso, ki je tudi v Sloveniji naletela na odličen odziv. Nato se je vendarle odločil za izdajo istoimenskega albuma, a je večino tega gradiva pozneje v studiu še dodelal in ga je dopolnjenega z izborom še nekaterih starejših skladb Haustora, znova objavil. Pravšen povod je bila tudi dvajseta obletnica izida plošče Apokalipso, zato se z bandom Apokalipso Now pred nedavnim podal na turnejo z napovedanimi dvajsetimi koncerti. Tokrat ga bomo v Sloveniji, ko se nam je v preteklih letih predstavil s Cargo triom in Cargo orkestrom, kmalu slišali in videli v glasbeno scenski uprizoritvi Apokalipsa, njegovega prvega glasbenega dela nastalega po razpadu zasedbe Haustor. Nastopil bo na prizorišču ljubljanskega Kina Šiška. Več v oddaji Godbe z zgodbo.
V Pesmi v žepu gostimo novomeškega kantavtorja Jerneja Zorana, ki predstavlja četrto samostojno ploščo V svojem filmu.
Slovensko kraško površje je s svojimi unikatnimi pojavi že od nekdaj burilo domišljijo raziskovalcev, pisateljev in popotnikov. Pionir preučevanja krasa v Sloveniji Janez Vajkard Valvasor je besedo kras evropskim znanstvenikom predstavil leta 1689, ko je med drugim opisal tudi ponor reke Reke in njen podzemni tok. Prvi pisni viri o Škocjanskih jamah, ki jih je izoblikovala ta reka, izvirajo iz 2. stoletja pred našim štetjem, v 19. stoletju pa so jame pričeli tudi načrtno raziskovPod površjem so odkrili pester sistem vodnih jam, zanimive kapnike in lepo izoblikovane ponvice pa tudi mnoge redke ali ogrožene vrste rastlin in živali.ati. Zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno dediščino, so Škocjanske jame leta 1986 vpisali na seznam pri UNESCU. Ob 30-letnici tega dogodka in ob 20-letnici ustanovitve Parka Škocjanske jame se je tam ustavila tudi ekipa Prvega.
Domačega ljubljenca ima skoraj vsak drugi Slovenec, kažejo statistični podatki. Poleti, ko del časa preživimo na oddihu, se zaradi tega spopademo z vprašanjem, kaj storiti s psom, mačko, hrčkom, kuncem, papigo. Možnosti je kar nekaj – lahko ga vzamemo s seboj, ga pustimo doma v oskrbi sorodnikov, sosedov, znancev ali pa mu privoščimo počitnice v Hotelu za male živali. Kakšnega razkošja so deležni pasji, mačji in glodalski počitnikarji, bo v četrtek dopoldne preverila ekipa Prvega, ki bo obiskala Hotel Nera na Šenturški Gori. Slišali boste, katere živali sprejemajo, kako skrbijo zanje ter ali se živali, ki se prej niso poznale, razumejo med seboj. Zanimalo nas bo tudi, kako razvajene domače živali imamo Slovenci, v kolikšni meri je mogoče v tednu dni (pre)vzgojiti nesocializirano žival ter kdo ima večje težave zaradi ločitve – živali ali njihovi skrbniki.
800 matičnih in podružničnih šol, ki jih letos obiskuje 170 tisoč osnovnošolcev, bo kmalu zaprlo svoja vrata. Devetošolci so sicer že dobili spričevala, v petek pa je zadnji dan pouka tudi za ostale učence. Ekipa prvega je preverila, kako počitnice pričakujejo učenci OŠ Križe – kakšno leto je za njimi in kakšni so njihovi načrti za proste dni? So počitnice čas brez meja in koliko prostih dni imajo zares učitelji, ki jim mnogi zavidajo dolgo prosto poletje? Odgovore in vzdušje pred počitnicami smo preverili na Gorenjskem – na OŠ Križe! V prvem oglašanju so bili naši sogovorniki; osmošolci Amber Maria Thompson, Maja Ribnikar, Tej Štrukelj in Urban Poljanec, ravnateljica Erna Meglič, učitelj športa Anže Rener in učiteljica zgodovine Andreja Polanšek. Izvedeli smo, da je zadnje dni na šoli bolj sproščeno in ni več pravega pouka. Prav tako ni več domačih nalog, učencem se ni treba več učiti, zadnji teden so si lahko oddahnili in se zdaj že zelo veselijo počitnic. Konec šolskega leta, ki se za zaposlene konča šele 31. avgusta, je bilo po besedah ravnateljice zelo pestro. Na obisku so imeli učence iz pobratenega francoskega mesta, prav posebno doživetje in velik organizacijski zalogaj pa je bila tudi valeta za devetošolce. Ti so se že poslovili, učiteljem, ki so jih učili zadnja štiri leta in bili poleg tega še njihovi razredniki, pa je ob takih trenutnih tudi težko. Izvedeli smo, da se v petek šolska vrata ne zaprejo za zaposlene, ki morajo pisati še poročila in urediti dokumentacijo, zadnja dva tedna v avgustu pa se pripravljati za novo šolsko leto. Prav tako bo imel poleti kar nekaj dela tudi hišnik g. Matej Meglič. Več smo izvedeli v drugem oglašanju, ko smo pred mikrofon povabili še: petošolce Katjo Bodlaj, Mašo Jančič, Ano Čosič, Matevža Poljanca in Matica Slabeta ter psihologinjo Tanjo Vukovič. Počitnice sicer niso čas brez pravil, vseeno pa je to obdobje, ko si morajo učenci oddahniti od šole in številnih obšolskih zadolžitev. Najbolje je po besedah Tanje Vukovič, da proste dni preživijo čim bolj sproščeno, z družino, brez mobitelov in računalnikov, zunaj, v igri na prostem.
Ob mednarodnem dnevu babic in babičarjev se je ekipa Prvega odpravila na obisk v Splošno bolnišnico Jesenice, v kateri se je v lanskem letu rodilo več kot 800 novorojenčkov. Podrobneje bomo spoznali delo babic in babičarjev, ki nam bodo zaupali, kako porodnice najraje rojevajo, kdo je lahko prisoten pri porodu in kako je s fotografiranjem novorojenca. Izvedeli bomo tudi, kaj pomeni naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, kako novopečene mame navežejo stik s svojim otrokom ter kakšna darila vse jim nosijo svojci.
V soboto se je na Bledu začelo Svetovno prvenstvo v hokeju za ženske v Diviziji II skupine A, na katerem se merijo hokejistke Hrvaške, Velike Britanije, Severne in Južne Koreje, Poljske ter Slovenije. Prvenstvo bo obiskala tudi ekipa Prvega, ki bo poskušala izvedeti, kako slovenske hokejistke usklajujejo treninge s službenimi in družinskimi obveznostmi, kako težka je njihova oprema in kako na njihovo udejstvovanje v športu, ki ga povezujemo z grobostjo, gledajo drugi. Nekaj minut bomo posvetili tudi bogatemu spremljevalnemu programu in organizaciji prvenstva, s katerim želijo popularizirati ženski hokej in na katerem si med drugim nasproti stojita sprti Severna in Južna Koreja. V Ledeno dvorano na Bled so se odpravili Andreja Čokl, Andreja Gradišar in Stane Košmerlj.
V Postojni si lahko ogledamo razstavo o 40 različnih vrstah tropskih posnemalcev, bolj znanih pod imenom paličnjaki. Z avtorjem razstave Klemnom Ogrizkom se je pogovarjala Sabrina Mulec
Mladi ljubiteljski meteorolog iz Ilirske Bistrice, Sašo Zidar na bistriškem že več let beleži vremenske pojave. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Z banko ste sklenili pogodbo o uporabi paketa bančnih storitev, ki vam je ustrezal. Če čas vam banka sporoči, da paket ukinja oz. mu spreminja vsebino in ceno. Vanj vključi tudi zavarovalniške storitve, ki jih ne potrebujete. Kakšne so vaše pravice? Kakšni so potrebni premisleki, preden se odločite za zavrnitev novega paketa, za uporabo posameznih storitev po ceniku banke ali za odhod po storitve v drugo, ugodnejšo, banko? Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Boštjanom Krisperjem iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem. Na Prvem preverjamo kako v Sloveniji potekajo klinične raziskave zdravil, ali so pogoste, transparentne in ali potekajo v skladu z načeli etike v humani medicini ter ali je kdaj zaradi želje po ugotavljanju učinkovitosti zdravila ogrožena varnost preizkuševalcev?
Neveljaven email naslov