Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice Florence Hartmann o razsodbi zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića
Za komentar razsodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića smo poklicali še novinarko, pisateljico, borko za človekove pravice Florence Hartmann. Kot vojna poročevalka je na lastni koži doživela strahote balkanskih vojn. Bila je tudi tiskovna predstavnica omenjenega sodišča, v času, ko je tega vodila glavna tožilka Carla Del Ponte. Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Florence Hartmann, haaško sodišče je Mladića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Prepoznalo ga je za odgovornega za genocid v Srebrenici ter vojne zločin in zločine proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Kako vi komentirate izrek sodbe?
Pomembno je, da se ta primer zaključi, da Mladić ne bo več le osumljenec, ampak da bo obsojen. Sami veste, kolikokrat se je Mladić izrekel za nedolžnega, kolikokrat je zanikal, da so se ti dogodki sploh zgodili, kolikrat je žalil žrtve, rekoč, da gre za laži, izmišljotine. Zato je razsodba bistvenega pomena. Do konca življenje bo v zaporu. Lahko pa smo razočarani glede nekaterih posameznih delov sodne odločitve.
Razsodba še ni pravnomočna, Mladičevi odvetniki so napovedali pritožbo, vas skrbi, da bo tako kot nekateri pred njim dobil milejšo kazen, bil morda pomiloščen?
Ne! Njegov odvetnik je seveda predvidel možnost pritožbe. Ta poteza je bil pričakovana. Dokler razsodba ne bo pravnomočna, dokler razsodba ne bo končana, Mladič ostaja v prostorih za priprtje tega sodišča. Glede na to, da sem bila tam priprta šest dni, vam lahko iz lastnih izkušenj povem, da je to luksuzni zapor, da pogoji pridržanja niso enaki tistim v drugih zaporih, denimo tistih, kjer morajo prestajati kazen, ko je obsodba pravnomočna.
Pa pričakujete, da bo po pritožbi kazen kaj drugačna?
Ne mislim, da bo pritožba bistveno spremenila končno sodno odločitev. Sodniki so ugotavljali dejstva, o katerih so sodili že v predhodnih primerih. Sodniki, ki so se ukvarjali z Mladićem, niso imeli nikakršnih dvomov. Pritožba torej ne bi ničesar spremenila. Vse kar se bo zgodilo je, da do končno odločitev čakal v mnogo bolj udobnem zaporu, kot v kateremkoli drugem zaporu, kjer se znajdejo dokončno obsojeni.
Dejali ste, da smo lahko razočarani glede nekaterih delov razsodbe. Sodišče ga ni spoznalo za krivega za genocid v šestih drugih občinah v Bosni in Hercegovini, češ da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Tribunal se nam trudi dopovedovati, da je Srebrenica ločen primer od ostalih. Vse študije kažejo, da je genocid vselej nek proces. Sodniki so imeli težave z rekonstrukcijo dogodkov. Pa vendar, Mladič je maja 1992 pred političnim vrhom Republike Srbske dejal, da od njega zahteva, da izvede genocid. Torej tudi sam je uporabil ta izraz. Še več, o namerah genocida sta se jasno izrekla tako Mladić kot Radovan Karadžić, kar je zgodovinsko gledano precej redko. Sodniki so imeli te dokaze pred sabo, pa kljub temu dogodkov niso prepoznali kot genocid. Povsem logično je, da so svojci žrtev izredno razočarani.
Sodišče bo prenehalo delovati konec leta. Je po vašem opravilo svojo nalogo, kako ocenjujete delo tribunala?
Ne, tribunal ni popolnoma opravil svoje naloge. Pa vendar je v okviru svojih pristojnosti prepoznal dejstva, ki so sporna, ki so še vedno problematična tudi drugod po svetu. Ugotavljanje dejstev je ena osrednjih nalog pravosodja, in sodišče je to razumelo. Nekatere zadeve niso bile dobro opravljene, nekateri obtoženci niso bili obsojeni. Tribunal je pustil nekatere zadeve odprte in tako dal nalogo zgodovinarjem. Sodišče ni uspelo povsem prepoznati vseh elementov politike, ki lahko vodi h kriminalnim dejanjem. Je pa prepoznalo vrsto dogodkov, mimo katerih v prihodnje ne bo mogoče iti. Kot so poudarili danes na visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice, imamo morda lahko nekoliko več upanja, da se roki pravice ne bodo mogli izogniti odgovorni za vojno v Siriji.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice Florence Hartmann o razsodbi zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića
Za komentar razsodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića smo poklicali še novinarko, pisateljico, borko za človekove pravice Florence Hartmann. Kot vojna poročevalka je na lastni koži doživela strahote balkanskih vojn. Bila je tudi tiskovna predstavnica omenjenega sodišča, v času, ko je tega vodila glavna tožilka Carla Del Ponte. Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Florence Hartmann, haaško sodišče je Mladića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Prepoznalo ga je za odgovornega za genocid v Srebrenici ter vojne zločin in zločine proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Kako vi komentirate izrek sodbe?
Pomembno je, da se ta primer zaključi, da Mladić ne bo več le osumljenec, ampak da bo obsojen. Sami veste, kolikokrat se je Mladić izrekel za nedolžnega, kolikokrat je zanikal, da so se ti dogodki sploh zgodili, kolikrat je žalil žrtve, rekoč, da gre za laži, izmišljotine. Zato je razsodba bistvenega pomena. Do konca življenje bo v zaporu. Lahko pa smo razočarani glede nekaterih posameznih delov sodne odločitve.
Razsodba še ni pravnomočna, Mladičevi odvetniki so napovedali pritožbo, vas skrbi, da bo tako kot nekateri pred njim dobil milejšo kazen, bil morda pomiloščen?
Ne! Njegov odvetnik je seveda predvidel možnost pritožbe. Ta poteza je bil pričakovana. Dokler razsodba ne bo pravnomočna, dokler razsodba ne bo končana, Mladič ostaja v prostorih za priprtje tega sodišča. Glede na to, da sem bila tam priprta šest dni, vam lahko iz lastnih izkušenj povem, da je to luksuzni zapor, da pogoji pridržanja niso enaki tistim v drugih zaporih, denimo tistih, kjer morajo prestajati kazen, ko je obsodba pravnomočna.
Pa pričakujete, da bo po pritožbi kazen kaj drugačna?
Ne mislim, da bo pritožba bistveno spremenila končno sodno odločitev. Sodniki so ugotavljali dejstva, o katerih so sodili že v predhodnih primerih. Sodniki, ki so se ukvarjali z Mladićem, niso imeli nikakršnih dvomov. Pritožba torej ne bi ničesar spremenila. Vse kar se bo zgodilo je, da do končno odločitev čakal v mnogo bolj udobnem zaporu, kot v kateremkoli drugem zaporu, kjer se znajdejo dokončno obsojeni.
Dejali ste, da smo lahko razočarani glede nekaterih delov razsodbe. Sodišče ga ni spoznalo za krivega za genocid v šestih drugih občinah v Bosni in Hercegovini, češ da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Tribunal se nam trudi dopovedovati, da je Srebrenica ločen primer od ostalih. Vse študije kažejo, da je genocid vselej nek proces. Sodniki so imeli težave z rekonstrukcijo dogodkov. Pa vendar, Mladič je maja 1992 pred političnim vrhom Republike Srbske dejal, da od njega zahteva, da izvede genocid. Torej tudi sam je uporabil ta izraz. Še več, o namerah genocida sta se jasno izrekla tako Mladić kot Radovan Karadžić, kar je zgodovinsko gledano precej redko. Sodniki so imeli te dokaze pred sabo, pa kljub temu dogodkov niso prepoznali kot genocid. Povsem logično je, da so svojci žrtev izredno razočarani.
Sodišče bo prenehalo delovati konec leta. Je po vašem opravilo svojo nalogo, kako ocenjujete delo tribunala?
Ne, tribunal ni popolnoma opravil svoje naloge. Pa vendar je v okviru svojih pristojnosti prepoznal dejstva, ki so sporna, ki so še vedno problematična tudi drugod po svetu. Ugotavljanje dejstev je ena osrednjih nalog pravosodja, in sodišče je to razumelo. Nekatere zadeve niso bile dobro opravljene, nekateri obtoženci niso bili obsojeni. Tribunal je pustil nekatere zadeve odprte in tako dal nalogo zgodovinarjem. Sodišče ni uspelo povsem prepoznati vseh elementov politike, ki lahko vodi h kriminalnim dejanjem. Je pa prepoznalo vrsto dogodkov, mimo katerih v prihodnje ne bo mogoče iti. Kot so poudarili danes na visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice, imamo morda lahko nekoliko več upanja, da se roki pravice ne bodo mogli izogniti odgovorni za vojno v Siriji.
Ena vidnejših domačih blues zasedb je kvartet Easywalkers. Blues, ki ga igrajo, je pravi Chicago blues z ustno harmoniko, ki jo mojstrsko obvlada Damir Jazbec, za mastne riffe poskrbi vokalist in odličen kitarist Marko Matjašič, jazzista Iztok Repovž in Daniel Homšak pa sta kriva za akademsko ritem sekcijo. Sami pravijo: »da bluzijo«. Pri igranju se EasyWalkers opirajo na tradicijo bluesa, ki ga začinijo po svoje in tako prispevajo k bogati zgodovini te glasbene zvrsti. Skupina Easywalkers – pred kratkim je pri založbi Jazz & Blues Records izdala prvenec – bo živo v studiu 13 zaigrala 5 skladb in sicer v akustični preobleki. Za drugo glasbo za izbrane okuse bo poskrbel gostitelj večera – glasbeni urednik Jane Weber.
Poslušamo tretji album KingKong rockskupine BO!, z nami pa se pogovarjata vokalist Boštjan Meh in kitarist Robi Kugler.
Daniel Vezoja je pevec in pisec pesmi iz Brežic. V preteklosti je deloval v skupini TrainStation, s katero je leta 2012 izdal EP Travelers Without Luggage. Po razpadu skupine se je posvetil svoji prvi ljubezni – pisanju pesmi in samostojnemu akustičnemu projektu. Na tečaju “songwritinga” je spoznal pevko Joanno Marie iz Dublina. Kmalu sta ugotovila, da imata podoben glasbeni okus in da so jima všeč pesmi drug drugega. Postala sta dobra prijatelja, kar je vodilo do tega, da je Daniel obiskal Dublin in se zaljubil v tamkajšnjo glasbeno sceno. Po številnih nastopih na irskih “singer-songwriter” večerih se je odločil, da bi bilo dobro tam tudi kaj posneti. Po spletu srečnih naključij je prišel do producenta Gavina Glassa, multiinstrumentalista, ki ima za seboj že štiri izdane albume in je bil več let član skupine Lise Hannigan. Ker sta se z Gavinom odlično ujela, je iz prvotne zamisli posneti krajši EP, projekt prerasel v snemanje celotnega albuma. V oddaji, ki jo pripravlja Jane Weber, smo predvajali koncert Daniela Vezoje in njegovih gostov iz Pineline dnevne sobe v Ljubljani, ki je bil 14. januarja 2017. To je še ena oddaja za glasbene sladokusce in tiste, ki bi to radi postali.
Tomaž in Jernej Hostnik ustvarjata družbenokritični šanson v rovtarskem narečju, v tokratni oddaji pa predstavljata svojo drugo ploščo "Divji zahod".
Kantavtor Luka Gluvić se zvrstno zgleduje pri ameriškem folku in countryju, vendar išče tudi svoj lastni izraz. V zadnjih dveh letih je ustvaril album Vstopanje, nato pa še dve mali plošči: Temne sence in Svobodna sorta, ki jih predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.
V Ljubljano je prišel newyorški glasbenik in kantavtor Michael Weiskopf. Njegovi prvi nastopi v Sloveniji so bili v znamenju formata “storytellers“, saj je nastopil v intimnem vzdušju, sam z akustično kitaro in predstavil novi (četrti) studijski album. Del pesmi je bilo posnetih tudi v znamenitem londonskem studiu Abbey Road, katerega ime so v svet ponesli Beatli. Weiskopfov pohod po Ljubljani se je pričel v ponedeljek, 7. maja, v intimnem vzdušju bara Prulček, nato pa nadaljeval v sredo, 9. maja, v objemu kluba Daktari. Michael Weiskopf je nastopil tudi živo v radijski oddaji Sobotni glasbeni večer z Janetom Webrom (Studio 13) na Prvem programu Radia Slovenija, kjer je odigral nekaj svojih in nekaj Dylanovih skladb, prisluhnete pa lahko tudi pogovoru z njim.
V tokratni Pesmi v žepu smo izbrskali nekaj koncertnih posnetkov slovenskih kantavtorjev. Z odrov se bodo oglasili Tomaž Pengov, Nika Vistoropski z Bojanom Cvetrežnikom, Marko Grobler, Tomi Lorber in Tomaž Domicelj z Big Bandom RTV Slovenija.
Glasbenica in lutkarica Nika Solce predstavlja novo ploščo uglasbene poezije Srečka Kosovela "Tiha misel". Na njej sodeluje s številnimi glasbeniki, pesmi pa se zato sprehajajo med zelo raznolikimi zvočnimi svetovi, ki jih povezuje rdeča nit Nikine vokalne interpretacije Kosovelovih besed.
Poslušamo izbor novejših domačih kantavtorskih pesmi, ki so jih ustvarili Sandra Erpe, Vlado Kreslin, Rudi Bučar, Andrej Šifrer in Ditka.
Poslušamo pesmi s plošče Melodije zamolčanih besed, ki sta jo ustvarila pesnik Borut Gombač in kantavtor Marko Grobler.
Skupina Lačni Franz se s svojo enajsto studijsko ploščo Nova nebesa podaja v akustične vode. Kako, zakaj - in še marsikaj nam v Pesmi v žepu pojasni Zoran Predin.
Tokrat poslušamo štiri zvočno raznolike kantavtorske oziroma šansonjerske pesmi v zvrstnem razponu od bluesa prek flamenka do etnoglasbe. Skozi glasbo so z nami Marko Brecelj, Svetlana Makarovič, Leon Matek in Vlado Kreslin.
V tokratni oddaji se spominjamo kantavtorice Katarine Avbar, ki je pred nekaj tedni za vedno poslovila. Poslušamo pesmi z njenih dveh plošč (Beležnica, 2011; Na drugi strani, 2016) in odlomke iz pogovora, ki smo ga z njo opravili novembra 2016 ob predstavitvi druge plošče.
"Če hočeš dobro igrati, ti ni treba prodati duše," v eni od svojih pesmi (v angleščini) pravijo Prismojeni profesorji bluesa. Po desetletju ustvarjanja člani benda - Julijan Erič, Miha Erič, Miha Ribarič in Zlatko Djogić - predstavljajo svojo drugo studijsko ploščo "Wacky Blues Professors".
Tokrat poslušamo EP ploščo "A side of the Story" mlade novomeške skupine MRFY, z nami pa se pogovarja pevec in kitarist skupine Gregor Strasbergar.
V tokratni Pesmi v žepu gostimo troje ženskih kantavtorskih glasov: Katarina Juvančič, Nika Vistoropski in Bilbi. Zgodbe, ujete v njihove pesmi, nas spodbujajo in opominjajo - avtorice namreč svoj glas rade namenijo glasovom, ki bi sicer ostali prezrti.
Kantavtor Tomaž Domicelj bo v kratkem praznoval sedemdeset let, tokrat pa v Pesmi v žepu predstavlja nekaj svojih novih pesmi, ki jih je v preteklih mesecih posnel za Radio Slovenija.
Imajo avtorske godbe podprte z dobrimi zgodbami. So odlični glasbeniki, njihovi živi nastopi pa konceptualno zasnovana sijajna koncertna predstava. To je slovenska rockabilly zasedba Eightbomb, ki je prav pred kratkim praznovala deseto obletnico delovanja, okronali pa so jo s petim studijskim albumom High heeled devil. V našo družbo smo tokrat povabili njihovega kontrabasista Matevža Perovška.
V tokratni oddaji poslušamo nekaj pesmi s plošče Vrvohodci. Ustvarila sta jo pevka Alja Petric in kitarist Damjan Stanišić oziroma Duo Ponte.
Neveljaven email naslov