Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice Florence Hartmann o razsodbi zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića
Za komentar razsodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića smo poklicali še novinarko, pisateljico, borko za človekove pravice Florence Hartmann. Kot vojna poročevalka je na lastni koži doživela strahote balkanskih vojn. Bila je tudi tiskovna predstavnica omenjenega sodišča, v času, ko je tega vodila glavna tožilka Carla Del Ponte. Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Florence Hartmann, haaško sodišče je Mladića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Prepoznalo ga je za odgovornega za genocid v Srebrenici ter vojne zločin in zločine proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Kako vi komentirate izrek sodbe?
Pomembno je, da se ta primer zaključi, da Mladić ne bo več le osumljenec, ampak da bo obsojen. Sami veste, kolikokrat se je Mladić izrekel za nedolžnega, kolikokrat je zanikal, da so se ti dogodki sploh zgodili, kolikrat je žalil žrtve, rekoč, da gre za laži, izmišljotine. Zato je razsodba bistvenega pomena. Do konca življenje bo v zaporu. Lahko pa smo razočarani glede nekaterih posameznih delov sodne odločitve.
Razsodba še ni pravnomočna, Mladičevi odvetniki so napovedali pritožbo, vas skrbi, da bo tako kot nekateri pred njim dobil milejšo kazen, bil morda pomiloščen?
Ne! Njegov odvetnik je seveda predvidel možnost pritožbe. Ta poteza je bil pričakovana. Dokler razsodba ne bo pravnomočna, dokler razsodba ne bo končana, Mladič ostaja v prostorih za priprtje tega sodišča. Glede na to, da sem bila tam priprta šest dni, vam lahko iz lastnih izkušenj povem, da je to luksuzni zapor, da pogoji pridržanja niso enaki tistim v drugih zaporih, denimo tistih, kjer morajo prestajati kazen, ko je obsodba pravnomočna.
Pa pričakujete, da bo po pritožbi kazen kaj drugačna?
Ne mislim, da bo pritožba bistveno spremenila končno sodno odločitev. Sodniki so ugotavljali dejstva, o katerih so sodili že v predhodnih primerih. Sodniki, ki so se ukvarjali z Mladićem, niso imeli nikakršnih dvomov. Pritožba torej ne bi ničesar spremenila. Vse kar se bo zgodilo je, da do končno odločitev čakal v mnogo bolj udobnem zaporu, kot v kateremkoli drugem zaporu, kjer se znajdejo dokončno obsojeni.
Dejali ste, da smo lahko razočarani glede nekaterih delov razsodbe. Sodišče ga ni spoznalo za krivega za genocid v šestih drugih občinah v Bosni in Hercegovini, češ da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Tribunal se nam trudi dopovedovati, da je Srebrenica ločen primer od ostalih. Vse študije kažejo, da je genocid vselej nek proces. Sodniki so imeli težave z rekonstrukcijo dogodkov. Pa vendar, Mladič je maja 1992 pred političnim vrhom Republike Srbske dejal, da od njega zahteva, da izvede genocid. Torej tudi sam je uporabil ta izraz. Še več, o namerah genocida sta se jasno izrekla tako Mladić kot Radovan Karadžić, kar je zgodovinsko gledano precej redko. Sodniki so imeli te dokaze pred sabo, pa kljub temu dogodkov niso prepoznali kot genocid. Povsem logično je, da so svojci žrtev izredno razočarani.
Sodišče bo prenehalo delovati konec leta. Je po vašem opravilo svojo nalogo, kako ocenjujete delo tribunala?
Ne, tribunal ni popolnoma opravil svoje naloge. Pa vendar je v okviru svojih pristojnosti prepoznal dejstva, ki so sporna, ki so še vedno problematična tudi drugod po svetu. Ugotavljanje dejstev je ena osrednjih nalog pravosodja, in sodišče je to razumelo. Nekatere zadeve niso bile dobro opravljene, nekateri obtoženci niso bili obsojeni. Tribunal je pustil nekatere zadeve odprte in tako dal nalogo zgodovinarjem. Sodišče ni uspelo povsem prepoznati vseh elementov politike, ki lahko vodi h kriminalnim dejanjem. Je pa prepoznalo vrsto dogodkov, mimo katerih v prihodnje ne bo mogoče iti. Kot so poudarili danes na visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice, imamo morda lahko nekoliko več upanja, da se roki pravice ne bodo mogli izogniti odgovorni za vojno v Siriji.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice Florence Hartmann o razsodbi zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića
Za komentar razsodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, zoper bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića smo poklicali še novinarko, pisateljico, borko za človekove pravice Florence Hartmann. Kot vojna poročevalka je na lastni koži doživela strahote balkanskih vojn. Bila je tudi tiskovna predstavnica omenjenega sodišča, v času, ko je tega vodila glavna tožilka Carla Del Ponte. Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Florence Hartmann, haaško sodišče je Mladića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Prepoznalo ga je za odgovornega za genocid v Srebrenici ter vojne zločin in zločine proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Kako vi komentirate izrek sodbe?
Pomembno je, da se ta primer zaključi, da Mladić ne bo več le osumljenec, ampak da bo obsojen. Sami veste, kolikokrat se je Mladić izrekel za nedolžnega, kolikokrat je zanikal, da so se ti dogodki sploh zgodili, kolikrat je žalil žrtve, rekoč, da gre za laži, izmišljotine. Zato je razsodba bistvenega pomena. Do konca življenje bo v zaporu. Lahko pa smo razočarani glede nekaterih posameznih delov sodne odločitve.
Razsodba še ni pravnomočna, Mladičevi odvetniki so napovedali pritožbo, vas skrbi, da bo tako kot nekateri pred njim dobil milejšo kazen, bil morda pomiloščen?
Ne! Njegov odvetnik je seveda predvidel možnost pritožbe. Ta poteza je bil pričakovana. Dokler razsodba ne bo pravnomočna, dokler razsodba ne bo končana, Mladič ostaja v prostorih za priprtje tega sodišča. Glede na to, da sem bila tam priprta šest dni, vam lahko iz lastnih izkušenj povem, da je to luksuzni zapor, da pogoji pridržanja niso enaki tistim v drugih zaporih, denimo tistih, kjer morajo prestajati kazen, ko je obsodba pravnomočna.
Pa pričakujete, da bo po pritožbi kazen kaj drugačna?
Ne mislim, da bo pritožba bistveno spremenila končno sodno odločitev. Sodniki so ugotavljali dejstva, o katerih so sodili že v predhodnih primerih. Sodniki, ki so se ukvarjali z Mladićem, niso imeli nikakršnih dvomov. Pritožba torej ne bi ničesar spremenila. Vse kar se bo zgodilo je, da do končno odločitev čakal v mnogo bolj udobnem zaporu, kot v kateremkoli drugem zaporu, kjer se znajdejo dokončno obsojeni.
Dejali ste, da smo lahko razočarani glede nekaterih delov razsodbe. Sodišče ga ni spoznalo za krivega za genocid v šestih drugih občinah v Bosni in Hercegovini, češ da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Tribunal se nam trudi dopovedovati, da je Srebrenica ločen primer od ostalih. Vse študije kažejo, da je genocid vselej nek proces. Sodniki so imeli težave z rekonstrukcijo dogodkov. Pa vendar, Mladič je maja 1992 pred političnim vrhom Republike Srbske dejal, da od njega zahteva, da izvede genocid. Torej tudi sam je uporabil ta izraz. Še več, o namerah genocida sta se jasno izrekla tako Mladić kot Radovan Karadžić, kar je zgodovinsko gledano precej redko. Sodniki so imeli te dokaze pred sabo, pa kljub temu dogodkov niso prepoznali kot genocid. Povsem logično je, da so svojci žrtev izredno razočarani.
Sodišče bo prenehalo delovati konec leta. Je po vašem opravilo svojo nalogo, kako ocenjujete delo tribunala?
Ne, tribunal ni popolnoma opravil svoje naloge. Pa vendar je v okviru svojih pristojnosti prepoznal dejstva, ki so sporna, ki so še vedno problematična tudi drugod po svetu. Ugotavljanje dejstev je ena osrednjih nalog pravosodja, in sodišče je to razumelo. Nekatere zadeve niso bile dobro opravljene, nekateri obtoženci niso bili obsojeni. Tribunal je pustil nekatere zadeve odprte in tako dal nalogo zgodovinarjem. Sodišče ni uspelo povsem prepoznati vseh elementov politike, ki lahko vodi h kriminalnim dejanjem. Je pa prepoznalo vrsto dogodkov, mimo katerih v prihodnje ne bo mogoče iti. Kot so poudarili danes na visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice, imamo morda lahko nekoliko več upanja, da se roki pravice ne bodo mogli izogniti odgovorni za vojno v Siriji.
Velikonočno praznovanje na Češkem, Poljskem in Filipinih z Ruby Pugelj, Karolino Pyzik in Vojto Hemalo.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Tomaž Domicelj je leta 2018 praznoval sedemdeset let in je imel več pomembnih koncertov. Že debelih petdeset let je stalnica na slovenskem popularno-glasbenem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, preko klasičnih popevk, do rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodišču, izhajajočim iz ameriškega bluesa. Tomaž že dolgo oživlja tudi stare svetovno znane (ponarodele) pesmi, kakršna je v slovenskem merilu tudi njegova »Na planini je živel«. V takšni luči zvenijo tudi “Danes bo srečen dan”, “Življenje je lepo”, “Špricer blues” in še marsikatera Tomaževa avtorska skladba. Z igranjem raznih akustičnih kitar (6-strun, 12-strun, bottleneck) in z orglicami, Domicelj dopolnjuje svoje petje in besedila, ki jih nemalokrat poleg čiste čustvenosti prevevata tudi satira ali celo črni humor. Takšne so po navadi tudi Tomaževe koncertne napovedi in odpovedi pesmi. Koncert v klubu Blunout v Domžalah oktobra 2018 je bil v marsičem nadaljevanje koncertov, imenovanih ČISTA AKUSTIKA, ki jih je Domicelj v minulih letih nanizal v ljubljanskih Križankah. Tudi tokrat je bila navzoča ekipa Prvega programa radia Slovenija, ki je zabeležila široki spekter Domiceljevega muziciranja. Od najnovejših kompozicij do na novo aranžiranih starih uspešnic ter seveda nekaj presenečenj iz velikanske in zabavne Tomaževe bisage. Koncert v Domžalskem klubu Blue Note je konec oktobra posnel Grega Samar, producent je bil Grega Forjanič, od tehnični podpori Francija Modra pa je oddajo uredil Jane Weber. Za sladokusce in ljubitelje slovenske popularne glasbe!
O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
V soboto, 10. novembra 2018, bo v dvorani svetega Frančiška Asiškega v Kopru potekala prireditev Pesem na ustih, viža v prstih. To je državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvije vsako leto v pozni jeseni. Prireditev prenaša tudi 1. program Radia Slovenija, v okviru oddaje Sobotni glasbeni večer. Urednik oddaje Jane Weber je v studiu Prvega gostil urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik.
Kateri psi so najbolj primerni za pse vodnike in pomočnike? Kako lastnikom pomagajo psi, ki zaznavajo padec ali porast glukoze v krvi? Kakšno je izobraževanje policijskih psov? Kateri psi so lahko igralci? Odgovarjamo v nedeljskem jutru na Prvem.
Pred koncertom dua Silence v Kulturnem Centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je glasbeni urednik Jane Weber, v rubriki Dobra glasba, dober dan pogovarjal s Primožem Hladnikom.
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
V nedeljo, 1.7.2018, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala slavnostna prireditev ob 70-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govorec je bil predsednik ZZB Tit Turnšek, slovesnost so pripravili: ZZB za vrednote NOB Slovenije, Mestna organizacija ZB Ljubljana, MO Ljubljana, Praporščaki ZZB in veteranskih organizacij -poveljeval je Dominik Grmek, glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nastopili pa so Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar, Partizanski pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Iztok Kocen, Moški zbor KUD Rogoznica z zborovodjo Gregorjem Lačnom, dramska igralka Zvezdana Mlakar, pevka Katja Konvalinka, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Zinke Bregar, študentka s Koroške v Avstriji Helena Gregorn, Teater III – DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak in asistentke Mojce Prigl, Primož P. Ram Siter ter Zoran Predin in Lačni Franz.
Neveljaven email naslov