Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V krimski vojni je na današnji dan leta 1854 je admiral in princ Aleksander Sergeyevič Menšikov zasedel britansko pomorsko bazo Balaclava.
Na današnji dan leta 1896 so v zadružni cesarsko-kraljevi register vpisali Posojilniško konsumno društvo v Pobegih. Ob stoti obletnici je Miloš Ivančič pred mikrofon povabil tudi dediča društva, Fabia Valentiča, ki se je takole spominjal delovanja in pomena društva za življenje v istrskem podeželju
Med prvo svetovno vojno je bilo v Evropi mobiliziranih 70 milijonov ljudi od 170 milijonov odrasle moške populacije. Vojna je potekala na ozemljih štirinajstih tedanjih držav. Gospodarska škoda na obeh straneh je bila ogromna. Na okupiranih ozemljih sta ena in druga stran izvajali različna nasilja nad civilnim prebivalstvom, bilo je veliko beguncev, prišlo pa je tudi do genocida.
Črni petek na Wall Streetu, borzi v New Yorku, je na današnji dan leta 1929 označil začetek hude svetovne gospodarske krize. Borzni polom po vrtoglavi špekulativni rasti delnic je končal visoko konjukturo dvajsetih let, dejansko pa je šlo za posledico razmaha proizvodnih zmogljivosti, ki mu kupna moč prebivalstva ni mogla slediti. Dolgo recesijsko obdobje je prizadelo tudi slovensko ozemlje Kraljevine Jugoslavije. Kriza je na naših tleh sprožila množično izseljevanje.
Telesne značilnosti in hibe, v današnjem primeru debeluh, so botrovale tudi nastanku naslednje skupine priimkov: Debelják, Debévec in Debeljuh, v Benečiji tudi Debélis, piše Merku. Med vsemi priimki je priimek Debelják po pogostnosti uvrščen na 101. mesto. 666 je Debévcev, medtem ko se priimka Debeljuh in Debélis ne pojavljata, ali pa je njihovo število manjše kot 5. Fašisti so jih poitalijanči v Debelli.
V ruski Kalugi se je na današnji dan leta 1864 rodil skladatelj Alexander Tihonovič Grečaninov. 14-leten je prvič zaigral na klavir in se vpisal na konservatorij brez očetovega privoljenja. Izpopolnjeval se je v Sanct Petersburgu pri Nikolaju Rimskem Korsakovu. Leta 1925 se je preselil v Pariz, kasneje pa v Združene države Amerike. Iz raznolikega opusa petih simfonij, oper, instrumentalnih in vokalnih skladb prisluhnimo pesmi Iže Heruvimi, ki jo je posnel Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V krimski vojni je na današnji dan leta 1854 je admiral in princ Aleksander Sergeyevič Menšikov zasedel britansko pomorsko bazo Balaclava.
Na današnji dan leta 1896 so v zadružni cesarsko-kraljevi register vpisali Posojilniško konsumno društvo v Pobegih. Ob stoti obletnici je Miloš Ivančič pred mikrofon povabil tudi dediča društva, Fabia Valentiča, ki se je takole spominjal delovanja in pomena društva za življenje v istrskem podeželju
Med prvo svetovno vojno je bilo v Evropi mobiliziranih 70 milijonov ljudi od 170 milijonov odrasle moške populacije. Vojna je potekala na ozemljih štirinajstih tedanjih držav. Gospodarska škoda na obeh straneh je bila ogromna. Na okupiranih ozemljih sta ena in druga stran izvajali različna nasilja nad civilnim prebivalstvom, bilo je veliko beguncev, prišlo pa je tudi do genocida.
Črni petek na Wall Streetu, borzi v New Yorku, je na današnji dan leta 1929 označil začetek hude svetovne gospodarske krize. Borzni polom po vrtoglavi špekulativni rasti delnic je končal visoko konjukturo dvajsetih let, dejansko pa je šlo za posledico razmaha proizvodnih zmogljivosti, ki mu kupna moč prebivalstva ni mogla slediti. Dolgo recesijsko obdobje je prizadelo tudi slovensko ozemlje Kraljevine Jugoslavije. Kriza je na naših tleh sprožila množično izseljevanje.
Telesne značilnosti in hibe, v današnjem primeru debeluh, so botrovale tudi nastanku naslednje skupine priimkov: Debelják, Debévec in Debeljuh, v Benečiji tudi Debélis, piše Merku. Med vsemi priimki je priimek Debelják po pogostnosti uvrščen na 101. mesto. 666 je Debévcev, medtem ko se priimka Debeljuh in Debélis ne pojavljata, ali pa je njihovo število manjše kot 5. Fašisti so jih poitalijanči v Debelli.
V ruski Kalugi se je na današnji dan leta 1864 rodil skladatelj Alexander Tihonovič Grečaninov. 14-leten je prvič zaigral na klavir in se vpisal na konservatorij brez očetovega privoljenja. Izpopolnjeval se je v Sanct Petersburgu pri Nikolaju Rimskem Korsakovu. Leta 1925 se je preselil v Pariz, kasneje pa v Združene države Amerike. Iz raznolikega opusa petih simfonij, oper, instrumentalnih in vokalnih skladb prisluhnimo pesmi Iže Heruvimi, ki jo je posnel Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom
V Ljubljani je na današnji dan leta 1704 umrl pravnik, teolog in diplomat Janez Krstnik Prešeren. Vodil je nadškofijsko knjižnico v Salzburgu, od leta 1692 je kot apostolski protonotar in palatinski grof v Ljubljani, kjer je bil soustanovitelj in prvi predsednik Academie operosorum. Ustanovil je tudi ljubljansko semeniško knjižnico. V Londonu je bila na današnji dan leta 1864 ustanovljena prva Internacionala, mednarodno združenje delavcev. Statut in prvi manifest je napisal Karl Marx . Velika Britanija se je na današnji dan leta 1914 odločila za pomorsko blokado nemškega in avstroogrskega cesarstva. Blokada na Atlantiku je ustavila trgovino med Združenimi državami Amerike in centralnimi silami. Bitka ob reki Aisne se končala v slepi ulici, ko sta se obe strani začeli vkopavati. Nemške enote so zasedle Antwerpen. Na današnji dan leta 1924 se je rodil znameniti italijanski filmski igralec Marcelo Mastroiani. Piran je obiskal leta 1985, zato prisluhnimo odlomku iz arhivskega magnetofonskega zapisa Neve Zajc Danes se pomudimo pri izpeljankah priimkov iz predkrščanskih slovanskih imen. Ime Ljubo je lahko nastalo iz pridevnika ljub ali pa gre za skrajšano obliko iz slovanskih zloženih imen Ljubodrag, Ljubomir, Ljuboslav, Slavoljub. Taka imena sodijo med najstarejša slovenska imena. Zanimivo, da je priimek Ljubič lahko izpeljanka iz moške ali ženske oblike imena, torej je patronimičen ali metronimičen. Priimek Ljubič so fašisti preimenovali v Amati, tudi Amoroso. Lucy O'Donnel, ki je kot deklica navdihnila nastanek uspešnice Lucy in The Sky With Diamonds znamenitih liverpoolskih kuštravcev, je umrla na današnji dan leta 2009. Leta 1966 jo je v vrtcu narisal starejši sin Johna Lennona, Julian. Risbo je pokazal očetu, pri tem pa mu pojasnil: "To je Lucy na nebu z diamanti." . Pesem, ki sta jo nato spisala Lennon in Paul McCartney, izšla je čez leto dni na plošči Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band, je zaradi domnevnih referenc na halucinogeno drogo LSD v svetu takrat sprožila burne odzive, zato ji prisluhnimo.
V prvi ilirski vojni leta 229 pred našim štetjem so Rimljani premagali vojsko ilirske kraljice Tevte, ki je pošiljala morske razbojnike nad italske trgovce. Ko sta vzhodnojadranski mesti Apolonija in Isa, ki ju je oblegala Tevta, za pomoč zaprosili Rim, je ta ukrepal in k Ilirom poslal svoje odposlanstvo. Med vračanjem so enega odposlanca umorili, zato je Rim napovedal vojno. Po porazu se je morala Tevta odpovedati velikemu delu Ilirije, ostanek jadranske države pa je prišel pod regenstvo Demetrija s Hvara. V Gorici se je na današnji dan leta 1924 rodil novinar Jule Lenassi. Zaradi fašističnega preganjanja in razlastitve se je družina preselila v Opatijo, od koder so morali zaradi očetovega sodelovanja z Vladimirjem Gortanom v Ljubljano. Januarja 1947 se je zaposlil kot prevajalec na ljubljanskem radiu, leta 1949 se je preselil v Koper, česar se je v pogovoru z Milošem Ivančičem tako spominjal Leta je 1960 je postal prvi direktor Turistične direkcije Portorož, ki je prerasla v Zavod za turizem. V Pristavi pri Tržiču se je na današnji dan leta 1949 rodil generalmajor Janez Slapar. Že med služenjem vojaškega roka v šoli rezervnih oficirjev v Bileči se je odločil za poklicno pot vojaka. V teritorialni obrambi je služboval kar 20 let. Kot pehotni major je leta 1990 postal vršilec dolžnosti načelnika Republiškega štaba teritorialne obrambe. V arhivu hranimo pogovor z Janezom Slaparjem iz leta 1992, ko je tako razmišljal o slovenski mornarici Čeprav je Damjan je na 59-m mestu najbolj pogostih moških imen pri nas, nam statistiki poročajo, da se patonimični priimek Damjanič ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet. Tudi telefonski imenik navaja le štiri nosilce tega priimka v Ljubljani, dva v Zgornjem Jezerskem in enega v Velikih Laščah. Fašisti so priimek Damjanič spremenili v Damiani. Na današnji dan leta 1934 se je v Taru pri Poreču rodil kapelnik in pedagog Umberto Radojkovič. V Pulju je najprej končal livarsko, zatem pa še srednjo glasbeno šolo. Študiral je v Trstu in v Ljubljani. Bil je dolgoletni pedagog Centra za glasbeno vzgojo Koper, ki je na piranski glasbeni šoli vzgojil celo vrsto najboljših primorskih, pa tudi slovenskih trobilcev. Leta 1988 je na beograjskem Bemusu na reviji mladih talentov nastopil Trobilni kvintet Glasbene šole Piran. Umberto se je tega nastopa tako spominjal/ dalet/ Trobilni kvintet je na naši radijski postaji leta 1987 posnel skladbo Henryja Purcella. Prisluhnimo odlomku 1. stavka allegro maestoso
Na današnji dan leta 1644 rojeni danski astronom Ole Christensen Roemer je med opazovanjem gibanja Jupitrove lune spoznal, da se lunini mrki pojavljajo tem pozneje, čim dlje so od Jupitra. Meritve sicer niso bile natančne, saj je svetlobi prisodil samo 250 tisoč kilometrov na sekundo, namesto danes veljavnih 300 tisoč. V Ljubljani je na današnji dan leta 1844 umrl botanik Franc de Paula Hladnik. Leta 1807 je postal gimnazijski prefekt Ilirskih provinc, nato pa je bil učitelj naravoslovja in botanike. V Ljubljani je ustanovil Botanični vrt. Leta 1819 je na Čavnu odkril novo rastlinsko vrsto, ki jo je leta 1831 opisal nemški botanik Reichenbach in jo poimenoval po njem. Ozadje zgodbe nam je pojasnil botanik Tone Wrabert Na zahodni fronti prve svetovne vojne se je na današnji dan leta 1914 začela prva bitka za Albert. 10. francoska armada je svoje sile zgostila pri Amiensu. Pod poveljstvom generala Josepha Jacquesa Césaira Joffreja so se odločili za premik proti vzhodu in frontalno napadli sile 6. nemške armade, ki so nameravale prodreti do severnega morja, da bi osamile enote britanskega ekspedicijskega korpusa. V Koprivi na Krasu se je na današnji dan leta 1924 rodil slavist, novinar in založnik Milko Štolfa. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti je bil v vojaški upravi jugoslovanske armade v coni B v Kopru odgovoren za kulturo, kasneje je urejal Istrski tednik in Slovenski Jadran ter založbo Jadran, predhodnico Lipe. Pozneje je v Ljubljani vodil založbo Borec. Ime Egon je po izvoru nemško in je skrajšana oblika zloženih imen, ki imajo prvi člen Egin- ali Ecke-. Tudi patronimična izpeljanka Egič je redka, zasledili smo le štiri telefonske naročnike, in sicer v Ajdovščini, Piranu, Izoli in v Hrvatinih. Na Dunaju je na današnji dan leta 1849 umrl skladatelj Johann Strauss starejši. Glasbeno pot je začel v očetovi gostilni. Leta 1832 je postal dirigent vojaške godbe, čez tri leta pa je bil že odgovoren za glasbo na dvornih plesih. Znan je kot oče valčka, njegove melodije so preproste in prijetne, naslanjajo se na dunajsko ljudsko glasbo. Leta 1825 je ustanovil svoj orkester. Z njim je veliko gostoval po Evropi. Napisal je 152 valčkov, 32 četvork, 24 galopov, 18 koračnic in 13 polk. Prisluhnimo znameniti Radetzkyjevi koračnici in madžarskemu državnemu orkestru pod taktirko Janoša Ferenčika
Na današnji dan leta 1644 rojeni danski astronom Ole Christensen Roemer je med opazovanjem gibanja Jupitrove lune spoznal, da se lunini mrki pojavljajo tem pozneje, čim dlje so od Jupitra. Meritve sicer niso bile natančne, saj je svetlobi prisodil samo 250 tisoč kilometrov na sekundo, namesto danes veljavnih 300 tisoč. V Ljubljani je na današnji dan leta 1844 umrl botanik Franc de Paula Hladnik. Leta 1807 je postal gimnazijski prefekt Ilirskih provinc, nato pa je bil učitelj naravoslovja in botanike. V Ljubljani je ustanovil Botanični vrt. Leta 1819 je na Čavnu odkril novo rastlinsko vrsto, ki jo je leta 1831 opisal nemški botanik Reichenbach in jo poimenoval po njem. Ozadje zgodbe nam je pojasnil botanik Tone Wraber t Na zahodni fronti prve svetovne vojne se je na današnji dan leta 1914 začela prva bitka za Albert. 10. francoska armada je svoje sile zgostila pri Amiensu. Pod poveljstvom generala Josepha Jacquesa Césaira Joffreja so se odločili za premik proti vzhodu in frontalno napadli sile 6. nemške armade, ki so nameravale prodreti do severnega morja, da bi osamile enote britanskega ekspedicijskega korpusa. V Koprivi na Krasu se je na današnji dan leta 1924 rodil slavist, novinar in založnik Milko Štolfa. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti je bil v vojaški upravi jugoslovanske armade v coni B v Kopru odgovoren za kulturo, kasneje je urejal Istrski tednik in Slovenski Jadran ter založbo Jadran, predhodnico Lipe. Pozneje je v Ljubljani vodil založbo Borec. Ime Egon je po izvoru nemško in je skrajšana oblika zloženih imen, ki imajo prvi člen Egin- ali Ecke-. Tudi patronimična izpeljanka Egič je redka, zasledili smo le štiri telefonske naročnike, in sicer v Ajdovščini, Piranu, Izoli in v Hrvatinih. Na Dunaju je na današnji dan leta 1849 umrl skladatelj Johann Strauss starejši. Glasbeno pot je začel v očetovi gostilni. Leta 1832 je postal dirigent vojaške godbe, čez tri leta pa je bil že odgovoren za glasbo na dvornih plesih. Znan je kot oče valčka, njegove melodije so preproste in prijetne, naslanjajo se na dunajsko ljudsko glasbo. Leta 1825 je ustanovil svoj orkester. Z njim je veliko gostoval po Evropi. Napisal je 152 valčkov, 32 četvork, 24 galopov, 18 koračnic in 13 polk. Prisluhnimo znameniti Radetzkyjevi koračnici in madžarskemu državnemu orkestru pod taktirko Janoša Ferenčika
Na današnji dan leta 1889 so se krajani Podrage uprli upravni delitvi vipavske dekanije s prestopom v pravoslavje. Gospodarsko močni vinogradniki so se naveličali pešačiti v 20 minut oddaljeni Šembid, današnji Podnanos, in tam plačevati različne cerkvene dajatve. Vaška delegacija se je v Karlovcu dogovorila s pravoslavnim škofom za samostojno faro. Že novembra je ministrstvo za uk in bogočastje Podrago spremenilo v samostojno župnijo. Na oblikovanje slovenskega nacionalnega gibanja je vplival tudi panslavizem, ki je postal kamen spotike med liberalci in klerikalci. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1934 rodil kardinal Franc Rode. Družina se je po drugi svetovni vojni izselila v Argentino. Študiral je v Buenos Airesu, kjer je vstopil k lazaristom. Po devetletnem študiju filozofije je v Rimu presedlal na teologijo. Promoviral je leta 1963 v Parizu. Čez dve leti se je vrnil v domovino, kjer je predaval na ljubljanski teološki fakuteti. Ljubljansko nadškofijo je vodil od 1997 do 2004. Papež Benedikt XVI. ga je leta 2006 imenoval za kardinala, ko je dejal V Londonu, kamor se je zatekel pred nacisti, je na današnji dan leta 1939 umrl nevrolog in psihiater Sigmund Freud. Psihoanalizo je utemeljil na prepričanju, da je človekovo poglavitno gibalo spolni nagon. Najbolj znani sta njegovi knjigi Interpretacija sanj in Totem in tabu. Filozof Mladen Dolar je leta 2012 tako pripovedoval o Freudovem obisku Divaške jamet Staroslovansko ime Venceslav je botrovalo nastanku priimka Véncelj, in sicer iz okrajšanega prvega dela, piše Merku. Statistiki so jih našteli 145, 59 v osrednjeslovenski statistični regiji in 16 v goriški. Na današnji dan leta 1949 se je v Freeholdu, v ameriški zvezni državi New Jersey, rodil rock pevec Bruce Springsteen. Po maturi je odšel v New York, kjer se je s kitaro pridružil pevcem ljudske glasbe. Zatem je igral v številnih zasedbah, dokler ni leta 1973 zaslovel s ploščo The Wild, the Innocent & the E Street Shuffle. Sledila je bogata kariera. Prisluhnimo uspešnici Alantic city
Na današnji dan leta 19 pred našim štetjem je umrl rimski pesnik Vergilius Publius Maro. Religiozno-politični ep Eneida odlikujejo psihološka poglobljenost likov, pretehtana zgradba ter stilistična in metrična popolnost. Eneida je pravzaprav nadaljevanje Homerjeve Odiseje. Medtem ko se je Odisej vrnil domov, Vergilov Enej ostane v tujini, ustvari si novo domovino, jo vzljubi in postane njen voditelj. Nemška podmornica tipa U je na današnji dan leta 1914 pred nizozemsko obalo potopila tri britanske križarke. Utonilo je 1559 mornarjev. Po tem dogodku so Britanci v severno morje položili mine in ga 2. novembra razglasili za vojno območje. V Kopru se je na današnji dan leta 1949 rodil psiholog in univerzitetni predavatelj Argio Sabadin. V Ljubljani je študiral psihologijo, kjer je leta 1988 doktoriral s tezo Kvantitativni vidik analize strukture dela. Na področju psihologije dela je objavil vrsto razprav. Leta 2009 je tako opozoril na novo značilnost pisarniškega dela Neva Lukeš, naša tržaška sodelavka, je vrsto let urejala oddajo Sosednji kraji in ljudje. Na današnji dan leta 1979 pa je njena oddaja slavila spoštljiv jubilej, 25-o obletnico. Prisluhnimo avtorici/ Mavricij izhaja iz latinskega imena, ki je izpeljanka iz 'etnika' Maurus v pomenu "Mavretanec, Maver ali zamorec, črnec" Izraz 'etnik' je grškega izvora, v jezikoslovju pomeni "naziv za prebivalca naselja, mesta, pokrajine, države". Že v prvi knjigi gradiva za zgodovino Slovencev je zapisan Mauricius, istrski škof med letoma 776-780. Ime Maurus pa je večkrat zapisano v tolminskem urbarju leta 1377. Máver je botroval tudi nastanku številnih priimkov. Danes se bomo ustavili zgolj pri patronimičem Mávrič, največ, 428 nosilcev živi v goriški statistični regiji, kar je dobra tretjina. Fašisti so ta priimek poitalijančili v Mauri. V Narodnem gledališču v Münchnu so na današnji dan leta 1869 krstno uprizorili Runsko zlato, prvo iz niza štirih oper Nibelunški prstan Wilhelma RichardaWagnerja, zato prisluhnimo sceni iz omenjene opere, ki so jo posneli solisti, zbor in orkester Symphony of the air z dirigentom Leopoldom Stokowskim
Danes se spominjamo Istrianusa, anonimnega slikarja-miniaturista, rojenega v gornji Istri, ki je v 15-em stoletju deloval v Beramu, izšolal pa se je nabrž v Benetkah. Istrianus je avtor sijajnih miniatur, bogatih inicialk in obrobne ornamentike v beramskem glagolskem misalu, ki obsega 248 pergamentnih folij, obilo peresnih risb ter devet svetopisemskih miniatur na zlati podlagi. V Skopem se je na današnji dan leta 1914 rodila zdravnica in publicistka Zdenka Ivančič - Szilagy. Medicino je študirala v Ljubljani in Zagrebu, kjer je opravila pediatrično specializacijo. Po vojni je v Ljubljani vodila oddelek za tuberkulozo. V Zdravstvenem vestniku je objavila vrsto člankov, napisala je tudi več knjig o tuberkulozi. Na današnji dan leta 1969 so v Piranu odprli veliko razstavo risb, grafik in slik Božidarja Jakca ob umetnikovem 70-em življenjskem jubileju. V oddaji Kulturna panorama je Božidar Jakac Vesni Čehovin takole pojasnil svoje dojemanje Istre Iz imena rastline je nastal tudi priimek Hmeljak, ki sodi med redkejše priimke na Slovenskem. Ob zadnjem popisu so jih statistiki našteli 69, največ, 41, v goriški statistični regiji, 12 na Gorenjskem in 8 v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so priimek poitalijančili v Melli. V Kopru se je na današnji dan leta 1954 rodil likovnik in glasbenik Luciano Kleva. Risarsko žilico je pokazal že v osnovni in srednji šoli, po maturi pa je odšel na izobraževanje na znano milansko akademijo Brera. Vzporedno je že kot študent sodeloval v folk skupini Istranova in glasbi ostal zvest do smrti. Nastopal je v različnih skupinah, zadnjo, Vrujo, pa je v oddaji Gregorja Karpova Pokonci izpod korenin leta 2000 tako predstavil/ dalet. Prisluhnimo skupini Vruja in pesmi Pojmo, pojmo
Malo špansko ladjevje, imenovano Armada, ki ga je vodil portugalski kapitan Fernando Magellan, je na današnji dan leta 1519 izplulo na pot okoli sveta. Magellan je našel morski preliv med koncem Južne Amerike in Ognjeno zemljo, kakor je imenoval otočje, na katerem so domačini kurili večje ognje. Pomorščakom je uspelo prepluti Tihi ocean in priti do vzhodne Indije. Od petih ladij z 265 možmi se je v izhodiščno pristanišče uspelo vrniti eni sami z 18 možmi, med njimi pa ni bilo Magellana. Na današnji dan leta 1959 je bila v Anhovem velika slovesnost ob odprtju novega kulturnega doma. Prisluhnimo odlomku govora Ivana Regenta V Ljubljani je na današnji dan leta 1964 umrl pravnik, gospodarstvenik, publicist in športni organizator Ciril Pavlin. Družina se je v Ljubljano priselila iz Trsta po prvi svetovni vojni. Pavlin je po končani gimnaziji študiral v Zürichu, Grenoblu in na Dunaju. Po sodnem izpitu v Gradcu je delal na deželnem sodišču v Ljubljani, kjer je bil tajnik Narodne čitalnice in Dramatičnega društva. S tovarnarjem Franom Bonačem sta zasnovala Ljubljanski velesejem. Jeseni 1921 je postal ravnatelj Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je sodeloval pri organiziranju avtomobilizma v Jugoslaviji. Zanimivo, da Merku v svoj seznam primorskih priimkov ni uvrstil priimka Svetlík. Ob zadnjem popisu so jih statistiki našteli 31, od tega kar 24 v goriški statistični regiji, drugod jih ni ali pa je njihovo število zanemarljivo. Morda je Svetlík metronimična izpeljanka iz slovanskega imena Svetlana, ki je nastalo iz pridevnika svetla. Nekateri Svetlano povezujejo z grškim imenom Fotina, ki je nastalo iz besede foteinos "svetel, razsvetljen, jasen". V Santa Cruzu na Deviških otokih je na današnji dan leta 1994 umrl klarinetist, saksofonist, skladatelj in profesor Jimmy Hamilton. Pianistična glasbena izobrazba mu je omogočila, da se je že mlad vključil v različne jazz zasedbe, zaslovel pa je s 25-letnim igranjem v orkestru Duka Ellingtona, za katerega je napisal vrsto skladb. Kasneje se je posvetil poučevanju. Prisluhnimo mu v Ellingtonovi skladbi Never on Sunday
Ruska cesarica Katarina velika je z dekretom na današnji dan leta 1794 dala zgraditi pristaniško mesto Odesa na severozahni obali Črnega morja. Mesto so zasnovali kot kombinacijo dveh pravokotnih cestnih mrež, ki se stikata pod kotom 45 stopinj. Danes je Odesa 3. milijonsko mesto Ukrajine. V Goričah se je na današnji dan leta 1904 rodil igralec Maks Furijan. Leta 1985 se je tako spominjal prvih srečanj z gledališčem/ dalet. Do izbruha druge svetovne vojne je bil angažiran še v Skopju, Zagrebu in Osijeku. Po vojni je bil do upokojitve leta 1962 zaposlen v ljubljanski Drami. Ustvaril je veliko radijskih in televizijskih vlog, posnel je več filmov: od Doline miru do Samorastnikov, Kale in Ubij me nežno. Na današnji dan leta 1914 se je začela bitka za francosko vasico Flirey. Nemška konjenica je prodrla iz Metza in kmalu zasedla mestece Dieulouard, zatem pa še vasi Seicheprey in Flirey z okoliškimi gozdovi, kjer se je utrdila. Na Vrhniki se je na današnji dan leta 1934 rodil Peter Habič, geograf in raziskovalec Krasa. Po študiju geografije je v Ljubljani leta 1964 doktoriral s tezo Kraški svet med Idrijco in Vipavo, kasneje pa je delal na postojnskem Inštitutu za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Mentor Franc Habe se ga je tako spominjal Izpeljanka iz zloženih slovanskih imen s sestavino 'mil' je tudi priimek Milič. Krepko se je udomačil na Krasu, čeprav je gotovo srbskega porekla, piše Pavle Merku. Fašisti so ga poitalijančili v Emilli. Besedno zvezo 'rock manager' je uveljavil na današnji dan leta 1934 v Liverpoolu rojeni Brian Samuel Epstein. V rodnem mestu je zamenjal kar nekaj srednjih šol in prekinil študij dramaturgije. Zaposlil se je v očetovi trgovini glasbil. Decembra leta 1961 je v Cavern clubu poslušal Beatlese, ki so bili tedaj eden od dvestotih beat ansamblov v mestu. Štirje kuštravci so sprejeli Epsteinovo ponudbo in izpolnili tudi zahtevano zamenjavo bobnarja ter bolj uglajen način oblačenja in vedenja na odru. Pogodba mu je prinašala četrtino zaslužka. Žal je še pred njenim iztekom umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Prisluhnimo uspešnici Love me do
Na današnji dan leta 324 je rimski cesar Konstantin I. v Veliki Trakiji pri Hrizoplu in Adrianoplu premagal rivalskega vzhodnorimskega cesarja Licinija. Tako je zavladal celotnemu imperiju in končal obdobje tetrarhije. V Idriji je na današnji dan leta 1894 umrl igralec, režiser in prevajalec Vinko Lapajne. Na Dunaju je obiskoval Dramatično šolo. Zatem je v Idriji vodil gledališče in leta 1889 ustanovil Dramatično društvo, ki je bilo tedaj drugo na Slovenskem. Prevajal je nemške igre in napisal vsaj eno, žal neohranjeno burko. V prvi bitki ob reki Aisne so nemške enote po bočnem frontalnem napadu 5. francoske armade in britanskega ekspedicijskega korpusa na današnji dan leta 1914, s pomočjo topništva in strojnic, zadale nasprotnikom odmevnejši poraz, vendar nadaljevanje spopadov s poskusi frontalnih napadov do 28. septembra ni spremenilo razmerja sil. Britanske južnoafriške enote pa so napadle nemške zasedbene sile v Namibiji, oziroma nemški jugozahodni Afriki. V Trstu je na današnji dan leta 1994 umrl geograf in zgodovinar Pavel Stranj. Bil je plodovit pisec o narodni in kulturni problematiki tržaških Slovencev. O tem je predaval tudi v evropskem parlamentu. Bil je sodelavec in tajnik Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, o katerem je povedal Mirošič je patronimični priimek imena Miroslav. Zanimivo, da je pomensko ustrezno ime Miroslavi Irenej, ki izhaja iz grškega pridevnika v pomenu "miren, miroljuben". Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli le 8. Prav vsi nosilci so tedaj živeli v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so Mirošiče poitalijančili v Mirossi. V Ljubljani je na današnji dan leta 1994 umrla sopranistka Valerija Heybal. Že oče, poklicni glasbenik, ki se je s Češke priselil v Ljubljano, jo je navdušil za glasbo. Po končanem konservatoriju v rodnem mestu se je v Zagrebu izpopolnjevala pri Franu Župevcu in leta 1938 uspešno opravila avdicijo v ljubljanski operi. Sledili so nastopi v beograjski operi, gostovanje v Bernu, leta 1950 je zmagala na pevskem tekmovanju v Verviesu. Valeriji Heybal prisluhnimo v odlomku dueta Santuzze in Alfija. Njo in baritonista Marcela Ostaševskega je na snemanju spremljal Simfonični orkester RTV pod taktirko Uroša Prevorška
V današnjem Braniku se je rihemberškemu oskrbniku pri grofu Lantieriju na današnji dan leta 1764 rodil sin Alojzij Franc Widmayer, ki je zaslovel kot vojak in oficir. Leta 1813 je na čelu Ličanskega polka pri Zadru pripomogel, da je to mesto znova prišlo pod Avstrijo. S tem si je prislužil viteški križec reda Marije Terezije. V 42-ih letih službovanja je bil večkrat ranjen, posledično je tudi zbolel in se zato upokojil. V štiridnevni ofenzivi med reko Vipavo in Jadranom je na današnji dan leta 1916 italijanskim napadalcem uspelo zasesti Mirenski grad ter prodreti 500 do tisoč metrov na branilčevo ozemlje, med Lokvico in Opatjim selom. Avstroogrska vojska je zavrnila napade in preprečila prodor italijanskih enot skozi Rožno dolino in čez Mark v Vipavsko dolino ter čez Fajti hrib proti Trstelju. V Litchfieldu, v ameriški zvezni državi Connecticut, je na današnji dan leta 1984 umrl pilot in izumitelj Juri Kraigher. Zgodovinar tehnike in znanosti, Sandi Sitar, je tako strnil njegovo življenjsko pot Čeprav je priimek Lazar prisoten prav v vseh slovenskih statističnih regijah, ga Merku ne omenja. Statistiki so jih našteli 1379 in je po pogostnosti uvrščen na 94. mesto med priimki na Slovenskem. Skoraj tretjino, po 208 in 213, so jih našteli v goriški in istrsko-kraški statistični regiji. Lazar izhaja iz hebrejskega imena Elazar v pomenu "Bog je pomagal". Po novi zavezi je bil Lazar iz Betanije, ki danes goduje, brat Marije in Marte ter Jezusov prijatelj. Pri nas se ime Lazar pojavi že v 11. stoletju, na primer Lazar, diakon v Kopru leta 1082. Ime Lazar je zapisano že v starocerkvenoslovanskih zapisih. Lazarja so fašisti poitalijančili v Lazzari. V Mariboru se je na današnji dan leta 1944 rodil pevec Alfi Nipič. Decembra leta 1962 je Alfi prvič nastopil v koprskem hotelu Triglav, česar se je po 50 letih tako spominjal/ Najprej je bil popevkar in je pobral veliko festivalskih nagrad zlasti na mariborski Veseli jeseni, nato se je pridružil Avsenikom, po razpustitvi Avsenikov pa je ustanovil skupino Alfi in njegovi muzikanti, ki je prevandrala velik del Evrope. Prisluhnimo zimzeleni Slovenija, od kod lepote tvoje
Na današnji dan leta 1849 so slovesno odprli železniško progo Celje-Ljubljana. Bolnega cesarja Franca Jožefa je na slovesni otvoritveni vožnji zamenjal nadvojvoda Albert. Progo je trasiral Carl Ghega. Progo iz Celja do Ljubljane so gradili le tri leta, vlak pa jo je prevozil v štirih urah in pol. Podrobneje o tem kustos železniškega muzeja, Mladen Bogič Na Bledu je na današnji dan leta 1914 umrl diplomat in podjetnik Jožef Švegel. Po gimnaziji v Ljubljani je na Dunaju končal Orientalsko akademijo in se zaposlil v konzularni službi. Leta 1869 je postal konzul v Aleksandriji. Ob odprtju Sueškega prekopa je pripravil obisk cesarja Franca Jožefa in dobil naslov viteza. Leta 1870 je bil konzul v Carigradu. Bil je odličen poznavalec razmer na vzhodu. Na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873 je vodil orientalski oddelek. Nato je osnoval Orientalski muzej, ki ga je kasneje preimenoval v Trgovski muzej. Leta 1908 mu je dodal še eksportno akademijo. Od leta 1873 je bil zaposlen na Andrassyjevem zunanjem ministrstvu, kjer se je ukvarjal z ekonomskimi vprašanji. Svobodno tržaško ozemlje, ki je obstajalo od 16. septembra 1947 do 5. oktobra 1954, je bilo internacionalizirano ozemlje pod zaščito Združenih narodov. Cona A s Trstom je bila pod upravo angloameriške vojske, cona B, ki je obsegala tedanja okraja Koper in Buje, pa pod jugoslovansko oblastjo. Oster diplomatski boj je zahodnim zaveznikom preprečil, da bi na pariški mirovni konferenci dosegli priključitev Trsta k Italiji. Prisluhnimo odlomku oddaje Zorana Debenjaka ob izidu knjige Leandra Cunje, Škofije na Morganovi liniji Metronimični priimek Ajdič je na Slovenskem razširjen predvsem v osrednjeslovenski in jugovzhodni statistični regiji, na Primorskem ga praktično ni, saj ime Ajda najlažje povežemo z znano kulturno rastlino iz družine žit - ájdo, latinsko Polygonum fagopyrum. Kot kaže nemško ime Heidekorn, iz katerega izhaja slovensko "ajda", je to žito dobilo ime po poganskih nomadskih narodih, ki so jo prinesli v Evropo. S tem je povezan tudi slovanski izraz 'ájd' - "velikan, nekristjan". V Coconut Creeku, v ameriški zvezni državi Florida, je na današnji dan leta 1994 umrl pianist Bernie Lazaroff Leighton. Še kot študent je v New Yorku igral v različnih jazz ansamblih, po vojni pa je postal cenjen studijski pianist, pisal je tudi aranžmaje za znane popevkarje. Bernieju Leightonu prisluhnimo v Gershwinovi skladbi Things Are Looking Up.
Na današnji dan leta 1889 se je v Platišču rodil duhovnik Anton Kufol. Po končanem bogoslovju v Vidmu je kot kurat delal na soški fronti, kjer je bil ranjen, zatem pa je zbolel za kolero. Ves čas se je neustrašno boril za pravice Beneških Slovencev. Francetu Bevku je posredoval dragoceno gradivo za delo Kaplan Martin Čedermac. Izdal je Zbirko ljudskih nabožnih pesmi. V Biljah se je na današnji dan leta 1909 rodil pedagog in slikar Vladimir Hmeljak. Po končanem učiteljišču v Gorici je poučeval v Lokavcu. V Podbeli se je leta 1943 pridružil partizanom. Pod zavezniško upravo je poučeval v Gorici, od leta 1947 pa na gimnaziji v Šempetru. Slikal je v realističnem slogu, njegova olja, akvareli in grafike imajo predvsem etnografsko vrednost. Kot tridesetletni rezervni poročnik avstroogrske vojske je na današnji dan leta 1914 na južnem bojišču padel planinec, jamar in fotograf Bogumil Brinšek. Vodil je skupino drenovcev, ki so planinstvo bogatili z alpinizmom in s turnim smučanjem. Leta 1910 je bil med ustanovitelji Slovenskega jamarskega društva. Po njem so poimenovali najgloblje brezno na območju Snežnika, Brinškov kamin pa je plezalna smer v severnem ostenju Planjave v kamniških Alpah. Družinske vezi so po Merkujevem mnenju botrovale nastanku priimka Deveták, ki sicer označuje devetega otroka v družini. Po tem priimku je nastalo celo ime mlajšega naselja v goriškem Dolu: Devetáki. Statistiki so jih našteli 167, od tega 104 v goriški statistični regiji. Priimek Deveták so fašisti poitalijančili v Devetti, Devetta ali Dellavetta. Danes slavimo Državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ki ga od leta 2006 obeležujemo v spomin na uveljavitev Pariške mirovne pogodbe. Ta je na današnji dan leta 1947 tudi formalno to območje priključila matični domovini. Na simpoziju ob 50-i obletnici je Metka Gombač ocenila vlogo tedanje ljudske oblasti Vprašanje o odnosih ob naši zahodni meji pa je leta 1987 Zdenko Ferletič takole zastavil/ ga-401/2 Na današnji dan leta 1945 v Trstu rojeni zgodovinar Boris Gombač, ki je svoje raziskovalno delo posvetil prav tržaškemu vprašanju, je Tomu Šajnu tako analiziral angloameriško upravo/ ga-11473. Prisluhnimo še Tejki Lavrič, najmlajši nastopajoči na proslavi v portoroškem Avditoriju leta 2005
V palestinski Akri so na današnji dan leta 1214 med procesijo ubili Alberta Avogadra, jeruzalemskega patriarha. V Parmi rojeni in vzgojeni kanonski pravnik se je izkazal za dobrega pogajalca v sporu med papežem Klementom III. in svetim rimskim cesarjem Frederikom Barbarosso. Leta 1204 ga je papež Inocenc III. imenoval za jeruzalemskega latinskega patriarha. Potres, ki je na današnji dan leta 1509 prizadel Carigrad, je terjal kar 13 tisoč žrtev. Porušena je bila skoraj polovica tedaj največjega mesta na svetu. V ruskem Riazanu se je na današnji dan leta 1849 rodil fiziolog Ivan Petrovič Pavlov. Ko je prebral Darwinovo delo Izvor naravnih vrst, se je študent teologije preusmeril v študij biologije na petrograjski univerzi. Zanimala ga je predvsem fiziologija prebave. Razvil je teorijo o živčnih mehanizmih, ki nadzorujejo izločanje. Pri tem je na psih odkril refleksni odziv, kar mu je prineslo Nobelovo nagrado leta 1904. V bitki pri reki Aisne so se na današnji dan leta 1914 enote nemškega cesarstva začele umikati v izkopane rove. Na vzhodni fronti pa so Nemci slavili zmago v prvi bitki pri Mazurskih jezerih in tako ustavili prodor armade ruskega carja v vzhodno Prusijo. Na današnji dan leta 1989 smo v oddaji Aktualno poročali o 25-letnem plodnem sodelovanju Unije Italijanov Istre in Reke ter tržaške Ljudske univerze. Prisluhnimo odlomku prispevka Mirjam Muženič Čaščenje nadangela Mihaela je bilo v zgodnjem srednjem veku razširjeno po vsej Evropi. Zato se je to ime razbohotilo tudi v slovenskih imenskih oblikah in pozneje v priimkih, piše Merku. Tako sta nastala tudi priimka Mihél in Mihélj. Ta priimek beleži 1312 nosilcev, 195 jih živi v goriški statistični regiji, 40 pa v istrsko-kraški. Priimek Mihélj so fašisti poitalijančili v Micheli. Na današnji dan leta 1974 so slovesno odprli avtocestni odsek Ljubljana - Postojna. V Ljubljano nas bo sedaj po radijskih valovih odpeljala Anja Rupel
Na Dunaju je na današnji dan leta 1864 umrl pisec domoznanskih spisov Ivan Kuk. Končal je gimnazijo in dva letnika filozofije. Leta 1846 se je kot računovodski uradnik zaposlil v avstrijski vojni mornarici. Delal je v Trstu in Pulju. V mladinski reviji Vedež je izdal pet krajših literarnih prispevkov, čez pet let pa so v Einšpilerjevem Prijatelju objavili tri spise, tudi o Dantejevi jami v Tolminu. Na današnji večer leta 1914 se je začela prva bitka pri reki Aisne, kamor so se po porazu pri reki Marni umaknile enote prve in druge armade nemškega cesarstva. Na pomoč so jim priskočile tudi enote 7. armade pod poveljstvom generala Josiasa von Heeringena. Na desnem boku so jih napadle enote 5. francoske armade, ki jo je vodil general Louis Félix Marie François Franchet d'Esperey, ob podpori enot britanskega ekspedicijskega korpusa. V Kamenvrhu pri Grosupljem se je na današnji dan leta 1929 rodil slavist in prevajalec Jože Hočevar. Po diplomi iz slavistike v Ljubljani leta 1955 se je zaposlil na koprskem učiteljišču in gimnaziji. Od leta 1975 je bil urednik in lektor pri založbi Lipa. Iz nemščine, francoščine in angleščine je prevajal leposlovna dela, zlasti Konsalika, Kirsta, Fisherja in Burkovo. Leta 1983 se je ob poimenovanju Telovadniškega trga po profesorju Petru Martincu tako spominjal dolgoletnega ravnatelja koprske gimnazije Jánez je drugo najbolj pogosto ime pri nas. Priimek Jánez se ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet, navajajo statistiki. Z ljudsko izreko se je spremenilo v Jánež, piše Merku. Statistiki so našteli 317 nosilcev priimka Jánež, od katerih jih dobra tretjina, natančneje 107, živi v jugovzhodni statistični regiji, medtem ko so jih na Goriškem našteli 19, v istrsko-kraški statistični regiji pa le 7. V Lyonu se je na današnji dan leta 1924 rodil skladatelj in dirigent Maurice Jarre. Na pariškem konservatoriju za glasbo in ples je študiral tolkala in dirigiranje. Zatem je za Theatre National Populaire napisal glasbo za več kot 70 predstav. Sredi 60-ih let se je preselil v ZDA, potlej je pisal glasbo predvsem za hollywoodske uspešnice. Maurice Jarre je napisal glasbo za več kot 150 filmov in zanje prejel 3 oskarje, tudi za film Doktor Živago. Prisluhnimo Larini pesmi v izvedbi Tereze Kesovije
V spodnjih Kosezah se je na današnji dan leta 1789 rodil Janez Vesel s pesniškim imenom Jovan Koseski, zaslužen predvsem za širjenje slovenske narodne zavesti. Po študiju na Dunaju in v Gradcu je služboval pri finančnem ravnateljstvu za Primorsko v Trstu, Tolminu in Gorici, leta 1848 pa je postal predsednik tržaškega Slavjanskega zbora. V svojih pesmih je poveličeval slovansko preteklost in lojalnost Avstriji in zasenčil celo Prešerna. Josip Stritar je razkrinkal gromko retoriko Koseskega in njegove jezikovne nepravilnosti. Po zmagi nad avstroogrsko vojsko pod poveljstvom generala Franza Conrada von Hötzendorfa, bil je tudi je bil vrhovni poveljnik generalštaba avstro-ogrskih oboroženih sil med prvo svetovno vojno, so se enote armade ruskega carja Nikolaja II. začela nameščati na novih položajih v Galiciji. Po porazu v bitki pri Marni pa so se enote nemškega cesarstva začele umikati na nove položaje za reko Aisne. Iz pestrega čitalniškega in taborskega gibanja se danes spominjamo obletnice tabora na Kalcu pri Pivki, kjer so leta 1969 ob stoti obletnici tabora pripravili veliko slovesnost. Prisluhnimo odlomku slavnostnega govora Cirila Kosmača V skupino predkrščanskih slovanskih imen z izpeljanimi priimki je Merku uvrstil tudi vzdevke. Med priimke z večalnim ali slabšalnim obrazilom '-onja' je uvrstil tudi priimek Tihónja, ki se v podatkih Statističnega urada ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet, našli ga nismo niti v telefonskem imeniku Slovenije in tržaške pokrajine. Fašisti so ga poitalijančili v Ticini. Na današnji dan leta 1764 je v Parizu umrl skladatelj in muzikolog Jean Philippe Rameau. Kot dvorni skladatelj je napisal okoli 90 opernih dejanj, nekaj kantat ter veliko klavirskih skladb. V znanstvenih, teoretičnih in polimičnih spisih je obravnaval predvsem harmonijo. Baroccoconteporain orkester nam bo sedaj zaigral koncert za čembalo, violino in violo
Rimski gladiatorji so prihajali večinoma iz vrst vojnih ujetnikov, zločincev, obsojenih na smrt, in mladih fantov. Spartak je bil pastir, vendar so ga iz ujetništva poslali v gladiatorsko šolo. Septembra 74 pred našim štetjem so somišljeniki zasedli speči krater Vezuva in odpovedali pokornost vladarju. Kmalu se je okoli Spartaka zbralo več tisoč sužnjev in začel se je upor, ki je dodobra prestrašil Rimljane in nekaj časa ogrožal mesto. Katalonske sile so na današnji dan leta 1714 doživele poraz v španski nasledstveni vojni, čemur je sledila 300-letna španska nadvlada danes gospodarsko močne Katalonije, ki si vnovič prizadeva za neodvisnost. Na današnji dan leta 1898 se je v Slivnem pri Nabrežini rodil zobozdravnik in tigrovec Dorče Sardoč. Medicino je študiral v Gradcu in stomatološko specializacijo opravil na Dunaju. Po ustanovitvi Tigra na Nanosu so ga Italijani konfinirali na otok Lipari. Po amnestiji leta 1932 se je vrnil v Gorico, kjer je vodil tigrovce tudi ob načrtu atentata na Mussolinija v Kobaridu. Leta 1940 so ga na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt, kasneje je dosmrtno ječo prestajal na otoku Santo Stefano. Sardoč je spomine objavil leta 1989 v knjigi Tigrova sled, ko je Nevi Lukeš dejal Na današnji dan leta 1914 so se morale čete avstroogrske vojske umakniti iz vzhodne Galicije, zatem ko se je 23. avgusta začela pomembna bitka prve svetovne vojne pri Lvovu. Avstralski korpus pa je napadel nemške zasedbene sile na Novi Britaniji, kot so Angleži imenovali največji otok v Bismarckovem arhipelagu, na Papui Novi Gvineji. Ime Jaka, ki je izpeljanka svetniškega imena Jakob, je botrovalo nastanku številnih priimkov, med njimi je tudi Jakšé. Statistiki so jih našteli 438, tako da je po pogostnosti uvrščen na 768. mesto. Dobra polovica nosilcev tega priimka živi v jugovzhodni statistični regiji, na Primorskem pa je njihovo število zanemarljivo. Fašisti so Jakše poitalijančili v Giasetti. "Ta vojska vrh vsega še prepeva!" - tako je zapisal novinar ameriške vojske Walter Bernstein, zatem ko se¸je na današnji dan leta 1944 na odru gledališča Giacomo Puccini v Bariju s krstnim koncertom za zaveznike prvič predstavil partizanski pevski zbor Srečko Kosovel. Skladatelj Rado Simoniti se je leta 1965 takole spominjal tega dogodka Prisluhnimo arhivskemu posnetku pesmi Komandant Stane. Tedaj je zbor vodil Teodor Krtelj
V Črníčah se je na današnji dan leta 1814 rodil ljudski pesnik Andrej Batič. Bil je kmet in cerkovnik, saj še danes hiši, kjer je stanoval, pravijo "Pri Mežnarjevih". Več let je bil predsednik krajevne čitalnice in organizator številnih prireditev. Pesmi je pisal kot samouk. Več jih je objavila Zgodnja Daníca, katoliški cerkveni list, ki je izhajal v Ljubljani od leta 1848 do 1906. Pesem Vinski trti je Andrej Marušič objavil v goriški Domovini in pripisal: "Če ima narod tako kmetsko inteligenco za seboj, vse premoremo!" Še danes krožijo med ljudmi po Črničah kratki šaljivi izreki v rimah, ki jih pripisujejo Batiču. Na današnji dan leta 1919 so v Saint-Germainu-en Layu podpisali še drugo mirovno pogodbo med zavezniškimi silami in novo republiko Avstrijo. Habsburžani so bili odstavljeni, cesarske oborožene sile razpuščene. Avstrija je morala priznati neodvisnost Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Madžarske, odreči se je morala Vzhodni Galiciji, Trentinu, južni Tirolski, Trstu in Istri. Južna Koroška je bila razdeljena, Jugoslavija je do plebscita upravljala cono A. Nikolaj je med svetniki vzhodne cerkve najbolj razširjen tudi v zahodni Evropi. Patronimični priimek Níkolič je, sodeč po statističnih podatkih, redkejši. Našteli so jih 116, tako da je po pogostnosti uvrščen na 3740. mesto. V istrsko-kraški statistični regiji so jih našteli 10. Fašisti so ga poitalijančili v Nicoli ali Niccolini. Na današnji dan leta 1919 se je v Koprivi na Krasu rodil narodopisec Milko Matičetov. Gimnazijo je obiskoval v Kopru in Gorici, klasično filologijo pa je študiral v Padovi. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je vodil Inštitut za slovensko narodopisje. Zbral je predvsem ljudsko pripovedništvo, zlasti v Posočju, Reziji in Terskih dolinah, na Krasu in v Istri, na Koroškem, v Prekmurju in Porabju, torej na obrobju slovenskega etničnega ozemlja. Samo Reziji je posvetil 60 daljših razprav in za Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi zbral 3 tisoč besedil. Leta 1994 je postal častni občan Rezije. Takrat ga je pred mikrofon povabil Toni Gomišček z vprašanjem, kdo ga je navdušil za zbiranje ljudskega izročila Matičetovi Reziji posvečamo pesem, ki nam jo bodo zapele Katice
Znameniti italijanski anatom Luigi Galvani se je v zgodovino zapisal s po njem poimenovanimi elektrokemičnimi viri toka, galvanskimi členi in postopki galvanizacije ter galvansko baterijo. Luigi Galvani je umrl na današnji dan leta 1789. V Kilovčah pri Premu se je na današnji dan leta 1914 rodila založnica Zorka Peršič. Po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani je poučevala v Žalcu in se ob izbruhu druge svetovne vojne pridružila partizanom. Leta 1942 so jo aretirali stražarji in jo predali Italijanom, ki so jo obsodili na dosmrtno ječo v Perugii. Po zlomu Italije ji je uspelo pobegniti k partizanom, kjer je urejala revijo Pionir. Po vojni je delala na ministrstvu za kulturo, urejala Prešernov koledar, od leta 1961 do upokojitve pa je vodila založbo Mladinska knjiga. O njenem prodoru na svetovni založniški trg je povedala Prva bitka na Marni (znana tudi kot Čudež na Marni) je bila bitka prve svetovne vojne, ki je potekala na zahodni fronti med 5. in 12. septembrom leta 1914. Bitka se je končala z britansko in s francosko zmago. V njej se je zahodnima zaveznikoma posrečilo ustaviti do takrat neustavljivo nemško napredovanje, ter tako Pariz rešiti pred obkolitvijo. Po tej bitki se je fronta ustalila in začelo se je mučno in dolgotrajno bojevanje v strelskih jarkih. Apostol Peter je botroval nastanku cele vrste priimkov. Patronimični priimek Petrovič je prisoten povsod na Slovenskem. Statistiki so jih našteli 1221. Največ, kar 775, jih živi v podravski statistični regiji, po 13 pa tudi v goriški in istrsko-kraški statistični regiji, kar je dober odstotek. Fašisti so priimek Petrovič poitalijančili v Petrini. Šestdeseti jubilej danes slavi skladatelj Uroš Rojko. Študiral je na akademiji za glasbo v rodni Ljubljani, kjer je že kot študent postal član Društva slovenskih skladateljev. Tradicionalni glasbeni izraz je znal povezati z avantgardnimi tokovi. Prejel je več nagrad, leta 1988 tudi nagrado Prešernovega sklada. Na letošnjih Dnevih slovenske glasbe je tako ocenil izvedbo svoje skladbe/ dalet. Prisluhnimo arhivskemu posnetku skladbe Luna, acqua e chiara
Na današnji dan leta 394 je rimski general francoskega rodu, Flavius Arbogasto, po porazu v bitki pri Frigidu naredil samomor. 9 let prej je postal poveljnik vojske vzhodnorimskega cesarstva. S pomočjo cesarja Teodozija mu je uspelo prevzeti oblast v času navideznega vladanja cesarja Valentinjana II. Po njegovi smrti je postal Teodozijev sovražnik. Pod poveljstvom generala Franza Conrada von Hötzendorfa, bil je tudi vrhovni poveljnik generalštaba avstroogrskih oboroženih sil med prvo svetovno vojno, se je avstrijski napad dveh armad po mesec dni trajajočih bojih z rusko vojsko med Vislo in Dnjestrom spremenil v pravo katastrofo. Po več neuspešnih bitkah, ki so terjale ogromno izgub, se je avstrijska vojska začela umikati. Na današnji dan leta 1914 so ruske enote dosegle pomembno zmago pri Lvovu. Na današnji dan leta 1934 se je v Dekanih rodil ekonomist in publicist Milan Gregorič. Posebej aktivno se je vključil v slovensko pomladno gibanje po letu 1990, predvsem v Kulturnem klubu Istra. Znani so njegovi polemični članki o Istri in odnosih s sosedi. Pridružil se je odvetniku Dušanu Puhu v ovadbi zoper italijanske vojne zločine v času fašizma na Primorskem. V oddaji Toma Šajna, Aktualno, je takole pojasnil vzgibe za to akcijo Sveti Marin je botroval nastanku pogostih primorskih priimkov Marínac, Marínič, Marínčič, Maríšič in Marinovič. Maríšič je lahko tudi metronimični priimek, nastal iz svetopisemskega imena Marija. Statistiki navajajo, da se priimek Maríšič ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet. Fašisti so ga poitalijančili v Marsi ali Marsini. V katalonskem mestecu Sant Joan de les Abadesses se je na današnji dan leta 1824 rodil skladatelj Jaime Nunó Roca. Odraščal je v Barceloni, kjer se je izkazal kot pevec v cerkvenem zboru in dobil štipendijo za študij kompozicije pri Saveriu Mercadanteju v Neaplju. Zatem je delal kot kapelnik vojaške godbe, med obiskom na Kubi ga je Antonio López de Santa Anna povabil v Mehiko. Leta 1854 je zmagal na natečaju za mehiško himno, zato prisluhnimo klavirski priredbi v izvedbi pianistke Silvie Navarrete.
Neveljaven email naslov