Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V krimski vojni je na današnji dan leta 1854 je admiral in princ Aleksander Sergeyevič Menšikov zasedel britansko pomorsko bazo Balaclava.
Na današnji dan leta 1896 so v zadružni cesarsko-kraljevi register vpisali Posojilniško konsumno društvo v Pobegih. Ob stoti obletnici je Miloš Ivančič pred mikrofon povabil tudi dediča društva, Fabia Valentiča, ki se je takole spominjal delovanja in pomena društva za življenje v istrskem podeželju
Med prvo svetovno vojno je bilo v Evropi mobiliziranih 70 milijonov ljudi od 170 milijonov odrasle moške populacije. Vojna je potekala na ozemljih štirinajstih tedanjih držav. Gospodarska škoda na obeh straneh je bila ogromna. Na okupiranih ozemljih sta ena in druga stran izvajali različna nasilja nad civilnim prebivalstvom, bilo je veliko beguncev, prišlo pa je tudi do genocida.
Črni petek na Wall Streetu, borzi v New Yorku, je na današnji dan leta 1929 označil začetek hude svetovne gospodarske krize. Borzni polom po vrtoglavi špekulativni rasti delnic je končal visoko konjukturo dvajsetih let, dejansko pa je šlo za posledico razmaha proizvodnih zmogljivosti, ki mu kupna moč prebivalstva ni mogla slediti. Dolgo recesijsko obdobje je prizadelo tudi slovensko ozemlje Kraljevine Jugoslavije. Kriza je na naših tleh sprožila množično izseljevanje.
Telesne značilnosti in hibe, v današnjem primeru debeluh, so botrovale tudi nastanku naslednje skupine priimkov: Debelják, Debévec in Debeljuh, v Benečiji tudi Debélis, piše Merku. Med vsemi priimki je priimek Debelják po pogostnosti uvrščen na 101. mesto. 666 je Debévcev, medtem ko se priimka Debeljuh in Debélis ne pojavljata, ali pa je njihovo število manjše kot 5. Fašisti so jih poitalijanči v Debelli.
V ruski Kalugi se je na današnji dan leta 1864 rodil skladatelj Alexander Tihonovič Grečaninov. 14-leten je prvič zaigral na klavir in se vpisal na konservatorij brez očetovega privoljenja. Izpopolnjeval se je v Sanct Petersburgu pri Nikolaju Rimskem Korsakovu. Leta 1925 se je preselil v Pariz, kasneje pa v Združene države Amerike. Iz raznolikega opusa petih simfonij, oper, instrumentalnih in vokalnih skladb prisluhnimo pesmi Iže Heruvimi, ki jo je posnel Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V krimski vojni je na današnji dan leta 1854 je admiral in princ Aleksander Sergeyevič Menšikov zasedel britansko pomorsko bazo Balaclava.
Na današnji dan leta 1896 so v zadružni cesarsko-kraljevi register vpisali Posojilniško konsumno društvo v Pobegih. Ob stoti obletnici je Miloš Ivančič pred mikrofon povabil tudi dediča društva, Fabia Valentiča, ki se je takole spominjal delovanja in pomena društva za življenje v istrskem podeželju
Med prvo svetovno vojno je bilo v Evropi mobiliziranih 70 milijonov ljudi od 170 milijonov odrasle moške populacije. Vojna je potekala na ozemljih štirinajstih tedanjih držav. Gospodarska škoda na obeh straneh je bila ogromna. Na okupiranih ozemljih sta ena in druga stran izvajali različna nasilja nad civilnim prebivalstvom, bilo je veliko beguncev, prišlo pa je tudi do genocida.
Črni petek na Wall Streetu, borzi v New Yorku, je na današnji dan leta 1929 označil začetek hude svetovne gospodarske krize. Borzni polom po vrtoglavi špekulativni rasti delnic je končal visoko konjukturo dvajsetih let, dejansko pa je šlo za posledico razmaha proizvodnih zmogljivosti, ki mu kupna moč prebivalstva ni mogla slediti. Dolgo recesijsko obdobje je prizadelo tudi slovensko ozemlje Kraljevine Jugoslavije. Kriza je na naših tleh sprožila množično izseljevanje.
Telesne značilnosti in hibe, v današnjem primeru debeluh, so botrovale tudi nastanku naslednje skupine priimkov: Debelják, Debévec in Debeljuh, v Benečiji tudi Debélis, piše Merku. Med vsemi priimki je priimek Debelják po pogostnosti uvrščen na 101. mesto. 666 je Debévcev, medtem ko se priimka Debeljuh in Debélis ne pojavljata, ali pa je njihovo število manjše kot 5. Fašisti so jih poitalijanči v Debelli.
V ruski Kalugi se je na današnji dan leta 1864 rodil skladatelj Alexander Tihonovič Grečaninov. 14-leten je prvič zaigral na klavir in se vpisal na konservatorij brez očetovega privoljenja. Izpopolnjeval se je v Sanct Petersburgu pri Nikolaju Rimskem Korsakovu. Leta 1925 se je preselil v Pariz, kasneje pa v Združene države Amerike. Iz raznolikega opusa petih simfonij, oper, instrumentalnih in vokalnih skladb prisluhnimo pesmi Iže Heruvimi, ki jo je posnel Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom
Michelangelovega znamenitega Davida so na današnji dan leta 1504 postavili na osrednji mestni trg v Firenzah. Takrat 23-letni Michelangelo je kip izdeloval kar tri leta. David je bil potem prepuščen vremenskim vplivom vse do leta 1873, ko so ga preselili pod streho, na trg pa postavili njegov dvojnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1944 umrl telovadec Miroslav Ambrožič. Zaradi težkih socialnih razmer ni končal gimnazije. Izučil se je za stavca in leta 1911 postal tehnični vodja tiskarne Edinost v Trstu. Obenem je bil organizator Sokolov, urejal je koledarje in napisal knjigo Sokolski telovadni nastop. Kasneje je v Ljubljani izdal tudi priročnik Tiskarstvo. Na današnji dan leta 1969 so se v briških Vrhovljah ob 25. obletnici skupnega boja proti nacifašizmu zbrali furlanski in briški borci, da bi se spomnili pohoda 30-te divizije v Benečijo. Na slovesnosti je govoril narodni heroj Rudolf Janko Frančiškan Leonardo Boffa je bil na današnji dan leta 1984 zaradi svoje knjige Cerkev, karizma in oblast, v kateri je zasnoval takoimenovano teologijo osvoboditve, poklican na zagovor pred versko kongregacijo v Vatikan. Skoraj leto dni zatem so ga obsodili na sto dni spokorniškega molka. Po evangelistu Marku je nastala obširna skupina tudi na Primorskem razširjenih priimkov. Merkú navaja: Márkič, Márkovič, Márkončič, Márkošič, Márkežič, Markolín in Markúža. Statistiki so našteli 987 nosilcev patronimičnega priimka Márkovič, ki je po pogostnosti uvrščen na 176. mesto. Priimek Márkovič so fašisti poitalijančili v Marcovigi, Marchi ali Marcolini. Po bitki pri Mazurskih jezerih se je na današnji dan leta 1914 prva ruska armada umaknila iz Vzhodne Prusije. Pod vrhovnim poveljstvom reaktiviranega 66-letnega generalpolkovnika Paula von Hindenburga so Nemci z 8. armado izbojevali zmago tudi v bitki pri Tannenbergu, zdaj Stebarku. Hindenburga so imenovali 'osvoboditelj vzhodne Prusije'. Marš na Drino pa se imenuje koračnica srbskega skladatelja Stanislava Biničkega, ki je nastala po odmevni zmagi srbske vojske nad avstroogrskimi silami v bitki na Ceru. Koračnico je skladatelj posvetil padlemu srbskemu polkovniku Milivoju Stojanoviću. Prisluhnimo pihalnemu orkestru srbske vojske
Danes se spominjamo ene največjih bitk na naših tleh. V bitki pri Frigidu sta si na današnji dan leta 394 nad današnjo Ajdovščino stali stotisočglava vojska Vzhodnega rimskega cesarja Flaviusa Theodosiusa in pol manj številčna vojska rimskega cesarja Eugeniusa Flaviusa, znanega kot branilca poganskih starožitnosti. Podrobneje o tem zgodovinar Rajko Bratuž Po francoski zaustavitvi nemškega prodiranja v znameniti bitki na Marni, ki je bila odločilnega pomena na frontni črti, dolgi več kot sto kilometrov, se je na današnji dan leta 1914 začela pozicijska vojna. Po slabem tednu dni se je bitka končala z ukazom šefa nemškega generalštaba Helmuta von Moltkeja k umiku. Zaukazal je gradnjo utrdb na bregovih reke Aisne. Prav ta zastoj je botroval začetku pozicijske vojne v strelskih jarkih na zahodni fronti.. Na današnji dan leta 1930 so na bazovskem strelišču ob 5 uri in 4o minut ustrelili na smrt obsojene na prvem tržaškem procesu. Tržaški fašistični tribunal je v začetku septembra na smrt obsodil Franceta Marušiča, Zvonimirja Miloša, Ferda Bidovca in Alojzija Valentinčiča zaradi napada na uredništvo fašističnega glasila Il popolo di Trieste. Ostali člane skupine so bili obsojeni na 30 let ječe. Ob 50 obletnici prvega tržaškega procesa je Neva Lukeš pripravila leta 1980 posebno spominsko oddajo. Prisluhnimo odlomku V skupino predkrščanskih imen in iz njih izpeljanih priimkov je Merku uvrstil tudi priimek Huála. V reziji ga pišejo Qauglia, v srednjeveškem Trstu pa so ga pisali Huála, Quala in celo Gualla. Iz njega so izpeljani še priimki Hválič, Hvalíca, ki ga v Benečiji in Furlaniji pišejo Qualizza in Squalizza. Statistiki so našteli 757 nosilcev priimka Hvála. Priimek Hválič so fašisti poitalijančili v Guliani, Hvála pa tudi v Grazia in Qualla. V Fojnici pri Sarajevu se je na današnji dan leta 1939 rodil skladatelj Alojz Ajdič. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1968 diplomiral iz kompozicije. Leta 1997 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Prisluhnimo Ajdičevi 2. simfoniji, in sicer odlomku drugega stavka Nekje v srcu. Orkestru slovenske filharmonije dirigira Pierre-Dominique Ponnelle
Na današnji dan leta 1594 je na Turjaku umrl general Andrej Turjaški. Študiral je na univerzi v Padovi. Leta 1579 je v Karlovcu postal kapetan arkebuzirjev. Arkebuza je bila starinska puška na kremen, prednica muškete in današnje puške. V avstrijskem in nemškem izročilu je bil Andrej Turjaški znan kot kranjski Ahil in strah Turkov. V prvi bitki za Marno sta na današnji dan leta 1914 francosko in britansko poveljstvo izkoristili posnetke izvidniških letal nad Marno, kjer so enote prve nemške armade pustile preslaboten korpus. Britanske enote so že nekaj dni prej razstrelile mostove, novoustanovljena 6. francoska armada, pod poveljstvom generala Michela Josepha Maunouryja, pa se je odločila za bočni napad na nemške sile. Tako so zavezniki antante ustavili načrtovani hiter prodor Nemcev do Pariza. V Tiskarni Slovenija so na današnji dan leta 1944 prvič natisinili Partizanski dnevnik v 7 tisoč izvodih. Prej je izhajal v ciklostirani obliki kot glasilo 31-te divizije, 9. korpusa in glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko. Jože Bergan, ki je v tiskarni delal od samega začetka, je leta 1955 o njej povedal. Avtor oddaje Po partizanskih poteh Tugo Klasinc, je pomen dogodka tako predstavil. Iz svetniškega imena Erazem je Merku izpeljal tudi priimka Résman in Rósman. Statistiki so našteli 388 nosilcev, tako da je Resman po pogostnosti uvrščen na 891. mesto. Največ, dobra polovica, jih živi v gorenjski statistični regiji; v istrsko-kraški pa le 7, kar je manj kot 2 odstotka. Rósmanov so našteli 10, fašisti so ta priimek poitalijančili v Rosamani. V Parizu se je na današnji dan leta 1734 v aristokratski družini rodil skladatelj in zgodovinar Jean-Benjamin de La Borde. Violino ga je učil Antoine Dauvergne, kompozicijo pa Jean-Philippe Rameau, služboval je na dvoru kralja Ludvika XV. Napisal je celo vrsto oper, zlasti komičnih, izdal je tudi 4 zbirke pesmi za soliste. Prisluhnimo sopranistki Mailys de Villoutreys in Triu Dauphine
Ime Slovenija so začeli uporabljati šele v 19. stoletju. V poročilu o cesarjevem obisku industrijske razstave so na današnji dan leta 1844 prvič imenovali Ljubljano za glavno mesto Slovenije. Objavili so tudi pesem tržaškega uradnika Jovana Vesela Koseskega "Slovenija presvitlemu, premilostljivemu gospodu in cesarju Fedinandu Pervinu, ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano", ki je poveličevala slavno preteklost Slovenije. Francija, Rusija in Velika Britanija so se na današnji dan leta 1914 s takoimenovano Londonsko pogodbo obvezale, da nobena izmed njih ne bo sklenila separatnega miru s centralnimi silami v prvi svetovni vojni. Na zahodni fronti pa se je medtem končal hiter prodor prve nemške armade proti Parizu. Na Koritnici pri Grahovem ob Bači se je na današnji dan leta 1919 rodil slikar Ljubo Brovč. Po osnovni šoli je delal kot gradbeni delavec. Italijanske oblasti so ga poslale v Afriko, a se je kmalu znašel v angleškem ujetništvu. Iz kraljeve jugoslovanske vojske je pribežal k prekomorcem. Leta 1944 je iz Barija prek Visa prišel v Beograd, kjer je, na pobudo srbskega slikarja Djordjeta Andrejeviča, po osvoboditvi vpisal študij na beograjski likovni akademiji. Študij je končal v Ljubljani in po diplomi leta 1949 poučeval na gimnaziji v Postojni, zatem pa na tolminskem učiteljišču. Podrobneje o Brovčevem slikarskem opusu Marko Grego, kustos etnolog tolminskega muzeja V skupino priimkov, nastalih iz imen živali, Merku uvršča tudi priimek Jázbec z izpeljano obliko Jázbar. Statistiki so našteli 1212 nosilcev priimka Jázbec, ki je po pogostnosti uvrščen na 119. mesto. Razporejeni so po vseh slovenskih statističnih regijah, le v Prekmurju je njihovo število zanemarljivo. V istrsko-kraški statistični regiji jih živi 127, na Goriškem pa le 34. Priimek Jázbec so fašisti poitalijančili v Tasso ali v Tassini. V Ansfeldnu se je na današnji dan leta 1824 rodil skladatelj Anton Josef Bruckner. Šolal se je v Linzu, kjer je delal kot učitelj in organist. Zatem je predaval na dunajskem konservatoriju. Nadarjenost za improvizacijo je botrovala velikemu uspehu na gostovanjih po Evropi. V arhivu hranimo zgoščenko s posnetkom 9. Brucknerjeve simfonije. Prisluhnimo odlomku 2. stavka. Londonski filharmoniji dirigira Neeme Järvi
Na današnji dan leta 1189 so v Westminstru kronali Riharda I., vojskovodjo, ki se ga je oprijel vzdevek Levjesrčni. Že 16-leten je vodil armado v uporu proti očetu, kralju Henriku drugemu. V svojem kraljestvu je preživel le 6 mesecev, govoril je francosko, nameraval je celo prodati London. Vodil je tretji križarski pohod in se proslavil z zmago nad Saladinovo vojsko pri Arsufu 7. septembra leta 1191. Ker je Parizu grozil napad južnega krila nemške vojske, ki je prodrla iz Belgije, se je francoska vlada na današnji dan leta 1914 preselila v Bordeaux. Francoske enote so se po nemških napadih umaknile iz Reimsa, vendar se je na današnji dan začela tudi prva znamenita bitka na Marni, vzhodno od Pariza. Francoska armada je s pomočjo britanskega ekspedicijskega korpusa napadla oslabljene položaje prve nemške armade, saj je, tik pred Parizom, njen poveljnik Helmuth Johann Ludwig von Moltke priskočil na pomoč drugi nemški armadi pod poveljstvom Karla von Bülowa. Ta strateška napaka nemškega poveljstva je tedaj pomenila prvi preobrat na zahodni fronti. Na današnji dan leta 1943 je bilo podpisano premirje med italijansko vlado maršala Badoglia in zavezniki. Posebej Primorci so z olajšanjem dočakali konec četrtstoletnega fašističnega zatiranja. Novico o tem pa so objavili šele osmega septembra zvečer. Prisluhnimo pričevanjem Julija Beltrama, Frana Juriševiča in Viljema Turka Iz praslovanske osnove 'bud' v pomenu "buden" so nastali sestavljeni slovenski priimki Budíca, Budíhna, Budín in Búdulič, piše Merku. Imena iz glagola 'buditi' so zapisana že v 10. stoletju. V Števerjanu je bil leta 1181 omenjen Budin, tako smo lani povzeli iz leksikona imen Janeza Kebra. Statistiki so našteli 71 nosilcev priimka Budín. 31, skoraj polovica, jih živi v goriški statistični regiji. Budin je pod fašizmom postal Budini. V Sovodnjah se je na današnji dan leta 1864 rodil šahovski problemist Anton Andrej Uršič. Za šah ga je že na goriški gimnaziji navdušil profesor Fran Plohl. V Ljubljanskem zvonu je urejal šahovsko rubriko in sodeloval v vseh tedanjih evropskih šahovskih revijah. Objavil je 75 izvirnih problemov ter sodeloval na številnih turnirjih. Napisal je tudi poučno knjigo o šahu. Tudi glasbeno ostajamo pri šahu, z Dušanom Uršičem
Po Demostenovem zgledu je Marcus Tullius Cicero besedne napade, imenovane Filipike, uporabil proti Cezarjevim morilcem. Na današnji dan leta 44 pred našim štetjem se je lotil obtožb proti Antoniju, ki je bil dotlej izvzet iz obtoženega kroga zarotnikov, čez leto dni pa obsojen in umorjen. Max Clemens Lothar Freiherr von Hausen je bil poveljnik Kraljeve saksonske armade, ki so jo med mobilizacijo pred prvo svetovno vojno preimenovali v 3. armado nemškega cesarstva. Po uspehih v mejnih bitkah za Mulhouse, Charleroi in Mons ter Dinant, kjer so njegovi junaki brezobzirno ubili 600 meščanov, je v začetku septembra vodil še uničevalni pohod na Reims. Zgodnja leta industrializacije so z globokimi družbenimi spremembami vodila k večjemu številu samskih oseb, pa tudi k višji povprečni starosti ob poroki. Tako že upravno poročilo za Štajersko leta 1934 navaja, da je bilo tam v zadnjih 12-ih mesecih rojenih 25 tisoč 117 zakonskih in 7 tisoč 241 nezakonskih otrok. Največ nezakonskih otrok se je rodilo v Ljubljani, Gradcu, Celovcu, Trstu in Gorici. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1921 rodil novinar Miljutin Vesel. Gimnazijo je obiskoval v rodnem mestu. V Koper je prišel leta 1951 in se zaposlil v delniški družbi Radiofonija. Opravljal je različna novinarska dela v slovenski redakciji. V arhivu hranimo več Veselovih reportaž in neposrednih prenosov, med njimi tudi poročanje z odprtja novega radijskega doma leta 1964. Miljutin Vesel se je upokojil leta 1969 kot vodja dopisništva. Janez Krstnik je botroval tudi nastanku priimka Jénko. Zanj Merku piše, da je nastal s pomočjo družinske oblike s pripono -ko. Kar dve tretjini nosilcev je najti v gorenjski in osrednjeslovenski statistični regiji. Bistveno manj jih živi v istrsko-kraški regiji, 72, še manj, le 13, pa v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek poitalijančili v Lenco. Na današnji dan leta 1914 se je v Philadelphiji, v ameriški zvezni državi Pennsylvania, rodil pevec in tekstopisec Thomas Zachariah Glazer. Ob delu se je dodatno izobraževal. Ko je delal v kongresni knjižnici v Washingtonu, ga je Alan Lomax, ki je zbiral ljudske pesmi, navdušil za glasbo. Tako je začel pisati balade in nastopati. Zanimivo, da je najprej zaslovel kot tekstopisec, zatem pa se je posvetil skladbam za otroke. Zimzelena je postala parodija On Top of Spaghetti, ki jo je posnel z zborčkom Do-Re-Mi
3 Juno je eden največjih asteroidov glavnega asteroidnega pasu. 1. septembra 1804 ga je odkril nemški astronom Karl Ludwig Harding, ki je uporabljal skromni dvopalčni daljnogled. Poimenoval ga je po rimski boginji neba, zakona in družine ter zavetnici Rima, Junoni. V Virju se je na današnji dan leta 1924 rodila novinarka Zdenka Lovec. Šolala se je v Beogradu, Novem Sadu in v Ljubljani, kjer zaradi vojne ni končala medicinske fakultete. Po poroki s skladateljem Vladimirjem Lovcem se je preselila v Koper in se zaposlila pri časopisu Slovenski Jadran. Leta 1958 je za gledališke kritike prejela Tomšičevo nagrado, leta 2013 pa še Tantadrujevo nagrado za življenjsko delo. Veliko je pisala o gledališču Slovenskega primorja in o tem ob svoji 80-letnici povedala. Od leta 1968 do upokojitve je bila Zdenka Lovec odgovorna urednica Primorskih novic. Nacistična Nemčija je na današnji dan leta 1939 brez vojne napovedi napadla Poljsko. Začela se je doslej največja in najstrahotnejša morija v človeški zgodovini, saj je zahtevala skoraj 50 milijonov žrtev. V arhivu hranimo tudi odlomek govora nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja Partizanske enote 9. korpusa so na današnji dan leta 1944 po 12-urnem boju zavzele močno domobransko postojanko v Črnem vrhu nad Idrijo. V bojih je padlo 107 domobrancev. Med priimke, ki ponavljajo vzdevke opisnega značaja, je Merku uvrstil opise kosmatega človeka oziroma bradača: Šetínc, Šetína in Četína. Statistiki so našteli 177 nosilcev priimka Šetínc, od tega 97 v spodnjesavski statistični regiji, na Primorskem je njihovo število zanemarljivo. Nosilcev priimka Šetína je 296, dobra polovica jih živi v osrednjeslovenski statistični regiji. 84 pa je nosilcev priimka Četína, ki večinoma živijo v savinjski statistični regiji. Skladatelj Engelbert Humperdink se je rodil na današnji dan leta 1854 v Siegburgu. Očetovi želji navkljub se je vpisal na koelnski konservatorij. Richard Wagner ga je povabil v Bayreuth, kjer sta sodelovala pri postavitvi Parsifala. Zaslovel je z opero Janko in Metka, ki so jo uprizorili v Weimarju, deležna je bila tudi prvega neposrednega radijskega prenosa iz londonskega Covent Gardna. Prisluhnimo duetu Janko in Metka s sopranistkama Ileano Cotrubas in Frederico von Stade. Gürzenich Orchestra vodi John Pritchard
Protestant, pisec, pesnik in prevajalec, Jurij Dalmatin je umrl na današnji dan leta 1589 v Ljubljani. Šolal se je pri Adamu Bohoriču v Krškem, študiral v Babenhausnu in Tuebingenu. Najbolj znan je kot prevajalec svetega pisma v slovenščino. Sociolog Marko Kerševan je o Dalmatinu povedal: Edo Škulj pa je o Juriju Dalmatinu tako razmišljal: Poveljnik prve nemške armade, general Alexander Heinrich Rudolph von Kluck se je po prejetih čestitkah zaradi hitrega prodiranja na današnji dan leta 1914 odločil, da ne bo napadel Pariza in se raje izognil položajem 5 francoske armade ter podprl 2. nemško armado pod poveljstvom generala Karla von Bülowa, ki je prodirala z jugovzhoda. Svoje enote je usmeril proti Compiegneju in Noyonu, severno od reke Marne je pustil en sam korpus. Nemški generalštab je takoj odobril von Kluckov premik, ni pa predvidel nujnih okrepitev za usodno bitko pri Marni. V Ljubljani je nadanašnji dan leta 1944 umrl letalski konstruktor Anton Oister. Samo med prvo svetovno vojno je pridobil 12 patentov za izboljšave odpiralnega mehanizma padal za reševanje ranjenih letalcev. Danes se pomudimo pri izpeljankah priimkov iz predkrščanskih slovanskih imen. Ime Ljubo je lahko nastalo iz pridevnika ljub ali pa gre za skrajšano obliko iz slovanskih zloženih imen Ljubodrag, Ljubomir, Ljuboslav, Slavoljub. Taka imena sodijo med najstarejša slovenska imena. Zanimivo, da je priimek Ljubič lahko izpeljanka iz moške ali ženske oblike imena, torej je patronimičen ali metronimičen. Dvojno sestavljeni pa je priimek Ljubičič, ki so ga fašisti preimenovali v Amadori ali Amoroso, Ljubič v Amati, tudi Amoroso. Statistiki so našteli 276 nosilcev priimka Ljubič, največ v osrednjeslovenski statistični regiji 117, v savinjski 45, v istrskokraški pa 44. V Buenos Airesu se je na današnji dan leta 1954 rodil basist Janez Huan Vasle. V rojstnem Buenos Airesu je sredi sedemdesetih diplomiral na visoki novinarski šoli, pozneje je na inštitutu za umetnost gledališča pridobil še pevsko diplomo. Leta 2012 je tako primerjal delo v gledališču Colon v Buenos Airesu z ljubljansko opero Od leta 1990 je član ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, hkrati se kot pisec in komentator aktivno posveča nogometu. Izkazal se je tudi kot pevec oratorijev, maš in samospevov. Posnel je veliko zgoščenk. Leta 1993 je izdal tudi knjigo intervjujev Pevci so tudi ljudje. Iz zgoščenke Argentinska pesem, na kateri ga spremlja pianist Leon Engelman prisluhnimo pesmi Vasica, moja vasica
Danes se spominjamo svete knjige Sikhov, ki jo je leta 1604 napisal peti guru Ardžan Dev v jeziku pandžabi in jo naslovil Adigrantha - Praknjiga. Sikhi verujejo v nauk o karmi in v krog ponovnih rojstev. Deva zdaj častijo v amritsarskem Zlatem svetišču. Ob reki Marni se je na današnji dan leta 1914 začel sedemnevni spopad francoske in britanske vojske z nemško. Antanta je s takoimenovanim "čudežem pri Marni" zaustavila hitro nemško prodiranje v francosko notranjost, čeprav so Nemci že z letali bombardirali Pariz. Na današnji dan leta 1969 so v Škrbini odkrili spominsko ploščo, ki še danes priča o primorskem narodnoosvobodilnem boju. Prisluhnimo arhivskemu posnetku Miljutina Vesela Na današnji dan leta 1974 se je pri Zagrebu zgodila huda železniška nesreča, v kateri je življenje izgubilo več kot 150 ljudi. To je bila največja železniška nesreča v zgodovini jugoslovanskega železniškega prometa. V Ljubljani je na današnji dan leta 1994 umrl novinarka, urednica in političarka Marija Vilfan. Publicistično se je začela udejstvovati že pred drugo svetovno vojno kot sodelavka Ljudske pravice. Med vojno je bila glavna urednica Slovenskega poročevalca. Po osvoboditvi je delala v različnih tiskovnih službah. Bila je direktorica Cankarjeve založbe in predsednica jugoslovanske komisije za sodelovanje z Unescom. Ime Vesel, ki izhaja iz pridevnika, je redko, zato pa je pogostejši slovenski priimek. Statistiki pravijo, da je po pogostnosti na 208. mestu, našteli so jih 890, največ v jugovzhodni in srednjeslovenski statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Veselli. V Tavistocku se je na današnji dan leta 1944 rodil skladatelj, saksofonist, klarinetist in " synthesizerist" John Surman. S predelavo ljudskih pesmi in basni je uveljavil angleški free in modal jazz. Prisluhnimo njegovi skladbi Portrait of a Romantic
V Pazinu se je na današnji dan leta 1894 rodil dramatik in mladinski pisatelj Angel Cerkvenik. Po končani gimnaziji v Trstu so ga vpoklicali k vojakom. Na soški fronti je bil leta 1916 ranjen pri Doberdobu. Zatem je bil na ruski fronti drugič ranjen. Nato je služboval na južni železnici. Leta 1924 je izdal prvo slovensko kolektivistično dramo V kaverni in trilogijo s skupnim naslovom V vrtincu. Uspel pa je predvsem z mladinskimi povestmi. Že prva, Ovčar Runo, je doživela 5 ponatisov. "Okrepite desno krilo," so bile zadnje besede Alfreda von Schlieffna, pruskega generala leto dni pred izbruhom prve svetovne vojne. Schlieffnov načrt je predvideval napad na Francijo s severovzhoda, kjer naj bi osredotočili 2 tretjini nemških sil, tako izza hrbta presenetili francoske enote in vojno zmagoslavno končali do Božica. Načrte so Nemcem prekrižali Rusi z vdorom v vzhodno Prusijo. Na današnji dan leta 1994 je šampionski naslov ljubljanskega mednarodenga vinskega sejma prejel Chardoney briškega vinarja Dušana Kristančiča, ki je tako razmišljal o svojem delu. Na današnji dan leta 2004 je v zagrebu umrl diplomat Vladimir Velebit. Po končanem študiju prava v Zagrebu je uspešno ubranil disertacijo in se leta 1942 pridružil narodnoosvobodilnemu boju, kjer je postal oficir za zvezo z britanskimi in ameriškimi misijami. Po osvoboditvi je bil pomočnik jugoslovanskega zunanjega in zunajetrgovinskega ministrstva. Ključna pa je vloga Vladimirja Velebita v pogajanjih za Trst. Leta 2003 je v pogovoru s Tomažem Dimicem tako odgovoril na vprašanje, zakaj je prodal Trst Sabjan in Sabian sta priimkovni inačici, nastali iz svetniškega imena Fabijan, piše Merku. Statistiki so jih našteli manj kot pet. to velja tudi za priimek Sablič, ki so ga fašisti preimenovali v Sanbini ali Sabeli, po čemer lahko sklepamo na dodatno možnost izvora iz imen Sabina, Sabin ali Savin. Zvezdice so najznamenitejša pesem koroškega duhovnika, pesnika in jezikoslovca Urbana Jarnika. Nastala je na današnji dan leta 1809. V dunajskem almanahu Selam je po vsej verjetnosti Zvezdice odkril Franz Schubert, ki je Jarnikovo besedilo v Fellinegerjevem prevodu 15. oktobra 1815 tudi uglasbil.V arhivu hranimo posnetek Schubertovih Zvezdic. Altistko Waltrand Muchner spremlja pianist Ernst Hoffman
Vzhodnogotski vojskovodja Teodorik Veliki je kot zaveznik Bizanca v bitki pri Soči na današnji dan leta 489 premagal germanskega vojskovodjo Odoakra. Čez 4 leta je zavladal vzhodnogotskemu kraljestvu v Italiji. Bitka v helgolanskem zalivu na severozahodni nemški obali je bila na današnji dan leta 1914 prva mornariška bitka prve svetovne vojne. Britanska mornarica je zgodaj zjutraj napadla nemške torpedovke, ki so ponoči prežale na angleške tovorne ladje in križarke. Britanci so v napad poleg križark vključili tudi podmornice z nalogo onesposobiti večje križarke, ki bi napadenim priskočile na pomoč. Britanci so potopili 3 nemške križarke in 1 torpedni hitri čoln. Na današnji dan je Avstro-Ogrsko cesarstvo napovedalo vojno Belgiji, Nemčija pa Romuniji. Na današnji dan leta 1984 smo v oddaji Sosednji kraji in ljudje objavili pogovor Neve Lukeš z alpinistom Dušanom Jelinčičem po vrnitvi z rekordne odprave v Himalaji. Prilsuhnimo odlomku Gustav je ena od različic imena Avgust, ki izhaja iz latinskega imena Augustus, oziroma pridevnika v pomenu "posvečen, svet, častitljiv, veličasten, vzvišen", ta pa iz glagola augeo v pomenu "pospeševati rast, oplajati, okrepiti, obilno preskrbeti, obdariti, obogatiti, obsipati s čim". Iz tega, tudi svetniškega imena, izhajata priimka Gustin in Gustinčič. Patronimični Gustinčič je pogostejši, zlasti na Primorskem, saj od 191-tih naštetih 101 živi v istrsko-kraški statistični regiji, v notranjsko-kraški pa 60. V Gradcu se je na današnji dan leta1894 rodil dirigent Karl August Leopold Böhm. Po očetovi želji je študiral pravo, po doktoratu pa je študij nadaljeval na dunajskem konservatoriju in se povsem posvetil glasbi. Po dirigentskih poskusih v rodnem mestu je postal dirigent Bavarske opere, gostoval je po Nemčiji in leta 1938 zaslovel na salzburškem festivalu. Po drugi svetovni vojni se je bleščeča kariera nadaljevala v Milanu, Buenos Airesu, Londonu in New Yorku. Prisluhnimo odlomku Schubertove Rozamunde, ki jo je Karl Böhm posnel z berlinskimi filharmoniki
V Zaloščah se je na današnji dan leta 1844 rodil zdravnik in politik Rafael Aleksij Rojic. Medicino je študiral na dunajski in graški univerzi in se specializiral v okulistiki. Zdravniško prakso je Rojic začel v Dornberku in se leta 1872 preselil v Gorico, kjer je pričel javno delovati najprej v društvu Soča, kmalu pa je postal deželni poslanec. Drugega dne bitke pri Tannenbergu so nemške enote bomardirale Usdau, oziroma Uzdowo v vzhodni Prusiji, današnji Poljski. Nemcem je uspelo s hitrimi premiki enot z vlaki poraziti enote armade carske Rusije, padel je tudi poveljnik druge ruske armade, general Alexander Samsonov. Na Dunaju je na današnji dan leta 1929 umrl pionir raketne tehnike Herman Potočnik. Med prvo svetovno vojno, ko se je boril tudi na soški fronti, je zbolel za jetiko. Po upokojitvi se je na Dunaju vpisal na Tehnično visoko šolo. S psevdonimom Nordung je izdal knjigo Problem vožnje po vesolju. Dragan Živadinov je s svojim umetniškim delom obudil spomin na Potočnika, o čemer je leta 2005 povedal. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1944 rodil sociolog in publicist Rastko Močnik. Študentskim uporom se je pridružil kot teoretik množične kulture. Publicistično je začel delovati leta 1971, ko je izdal knjigo Sodobni znastveni strukturalizem. Poleti leta 2001 je Rastko Močnik sodeloval v Šoli odprtih oken v Borštu, kjer je tako analiziral aktualni položaj Združenih držav Amerike v svetu Iz svetniškega Mavra je Merku izpeljal More, Movrin, Moran in Morelj in dodal, da se dvoglasnik -av- zgosti v -o- . Statistiki so našteli 120 Movrinov, ki so najbolj zgoščeni v jugovzhodni in srednjeslovenski statistični regiji. Ob zadnjem popisu je bilo 82 nosilcev priimka More, od tega dobra polovica na Gorenjskem. Od 45-tih Moreljev jih 31 živi v notranjsko-kraški regiji. Podobno velja tudi za priimek Morel, ki je pogost tudi na Primorskem. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1939 rodil pianist Aci Bertoncelj. Že kot študent akademije v rodnem mestu je veliko solistično nastopal na domačih in tujih odrih. Svojega prvega nastopa se je leta 1999 tako spominjal Obsežna je zbirka posnetih plošč Acija Bertonclja. Prisluhnimo Ravelovemu koncertu za klavir in orkester v G-duru. Acija Bertonclja spremlja simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Sama Hubada
Danes se spominjamo slovenskega izumitelja fotografije na steklo. Janez Auguštin Puhar se je rodil na današnji dan leta 1814 v Kranju. Študij teologije je končal v Ljubljani, kemijske poskuse pa je delal že kot dijak. Zamisel fotografije na steklo in prve rezultate je objavil leta 1842 v Ljubnem, dunajska akademija za znanost je šele čez devet let objavila njegovo poročilo, tako da ga je z izumom prehitel Niepce de Saint-Victor, vendar je leta 1852 Puharju pariška akademija vseeno podelila diplomo z nazivom iznajditelj fotografije na steklo, oziroma svetlopis, kot ga je sam imenoval. 17. pehotni polk, imanovan tudi "polk kranjskih Janezov" je bil ustanovljen leta 1674 na Češkem in je bil eden najstarejših polkov habsburške monarhije. V prvi svetovni vojni je 17. pešpolk sodeloval v bojih na ruskem bojišču. Ognjeni krst je doživel na današnji dan leta 1914 pri Majden Golgorskem v Galiciji. Sodeloval je v mnogih bitkah na vzhodnem bojišču in utrpel velike izgube, padlo je kar polovica vojakov in častnikov Na Jesenicah se je na današnji dan leta 1954 rodil ekonomist in strojni inženir Tomo Križnar. Že kot študent je veliko potoval: z avtoštopom okoli sveta, z motorjem čez Afriko. Leta 1980 se je zaposlil v Iskri Telematiki. Po petih letih se je s kolesom odpeljal v Pakistan, Indijo in Šri Lanko, kjer je kot prostovoljec delal v taboriščih beguncev. Ob predstavitvi dokumentarnega filma Darfur - vojna za vodo je Križnar leta 2008 povedal V Novem mestu se je na današnji dan leta 1969 rodila pesnica, pisateljica in igralka Maja Gal Štromar. Po gimnaziji v Kopru je v Ljubljani študirala romanistiko. V Parizu je obiskovala gledališko šolo. Maja Štromar je izdala pesniške zbirke Goga, na predpomlad mi reci ti, Že češnječas in roman Amigdalino srce, letos pa še roman Podtaknjenci, o katerem je povedala t Beračenje je botrovalo tudi nastanku priimka Bernik. Merku ga omenja med priimki Nadiških dolin. Sicer pa so statistiki našteli kar 642 nosilcev tega priimka, ki je po pogostnosti uvrščen na 402. mesto. Največ, kar 393, jih živi v gorenjski statistični regiji. Fašisti so jih preimenovali v Berni. Na današnji dan leta 1924 so v newyorški dvorani Aeolian Hall krstno uprizorili znamenito pesem bartov Georga in Ire Gershwina Love is Here to Stay. Prisluhnimo posnetku znamenitega bostonskega Pops orkestra s pianistom Petrom Nerom
Pisatelj, zgodovinar in filozof Johan Gottfried Herder se je rodil na današnji dan leta 1744. V Konigsbergu je študiral medicino, teologijo in psihologijo. S svojim delom Ideje k zgodovini človeštva, je močno vplival na literarno gibanje viharništvo. Johan Gottfried Herder je utrl pot nemški klasiki in romantiki. Po zasedbi belgijskega mesta Leuven se je na današnji dan leta 1914 začelo 6 tedensko plenjenje nemške zasedbene vojske. Ob splošnem razdejanju po topniškem obstreljevanju so Nemci zažgali univerzitetno knjižnico s 300 tisoč srednjeveškimi knjigami. Ubili so 248 meščanov, izgnali pa so jih več kot 10 tisoč. Zlasti britanski tisk je zabeležil tudi vrsto posilstev. Medtem so Nemci z baloni Zeppelin bombardirali Antwerpen. V Ljubljani je na današnji dan leta 1969 umrl revolucionar Franc Štoka. Kot mlad ribič se je pridružil komunističnemu gibanju, leta 1928 je emigriral v Argentino, kjer je delal v slovenski sekciji tamkajšnje Komunistične partije. Kmalu so ga aretirali in izgnali v domovino, kjer so ga fašisti konfinirali na Ponzo. Po Kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom. Februarja 1945 je postal komisar Komande mesta Trst in vodil vstajo v mestu. Od leta 1961 je Franc Štoka delal v Ljubljani. Nečakinja Vida Babič se ga tako spominja Na današnji dan leta 2004 pa je Matevž Lenarčič na ajdovskem letališču sklenil polet okoli sveta z ultralahkim letalom Sinus Iva Boscarola. Takoj zatem je že načrtoval polet med poloma, o čemer je povedal Po posredovanju hrvaškega imena Krševan, ki ga Merku izpeljuje iz svetniškega imena Hrisogon, je to romansko-dalmatinsko ime pristalo v 15. stoletju v Vipavi kot priimek Keršovan. Po Goriškem in drugod najdemo tudi oblike Kerševan, Krševan in Kersovanič. Statistiki so našteli 40 nosilcev priimka Krševan, od tega 31 v goriški statistični regiji. Fašisti so jih preimenovali v Chersevani ali Crisogono. Koprsko mestno občino je šele ustavnemu sodišču uspelo razdeliti z ustanovitvijo občine Ankaran. Referendum o oblikovanju novih občin pa je leta 1994 razkril novo, navidez obrobno politično vprašanje. Vabila na referendum ni dobilo približno 50 ljudi iz delavnic za delo pod posebnimi pogoji iz Kopra. Silva Ferletič je v oddaji Hladno, toplo, vroče raziskala zakaj Koper opeva tudi Karamela, prisluhnimo
Evropa je bila na začetku kamene dobe zapuščeno območje. Naselitvena zgodba se je začela pred več kot pol milijona let, ko so prvi predniki neandertalcev prišli v Evropo, najbrž pri Bosporju v času, ko je bila gladina morja nizka. Ko se je pozneje morje spet dvignilo, so se morali prilagoditi hladnejšim razmeram. Na današnji dan leta 1899 je v Krapini paleonotolog Dragutin Gorjanovič-Kramberger v votlini na Hušnjakovem hribu odkril grobišče diluvialnega pračloveka in dokazal hipotezo, da ti ostanki dokazujejo, da so bili neandertalci predniki današnjih ljudi. V prepričanju, da srbska vojska, izčrpana od dveh balkanskih vojn, ne bo zmogla večjega odpora, je avstrijska 5. armada pod vodstvom generala Potioreka 12. avgusta 1914 hitro prestopila reko Drino in napadla Srbijo. Po nekaj manjših uspehih Avstrijcev so srbske sile pod vodstvom generala Stepa Stepanovića uspele ustaviti avstro-ogrski napad in jim 16. in 17. avgusta 1914 na Ceru zadati uničujoč poraz. Z boji v okolici Šabca med 21. in 24. avgustom se je bitka na Ceru končala s prvo zmago Antante v prvi svetovni vojni. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1929 rodil dramatik, pripovednik in dramaturg Dominik Smole. Po maturi se je zaposlil kot novinar in delal tudi na Radiu Slovensko Primorje v Ajdovščini, zatem pa je bil dramaturg in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, kasneje pa še Drame. Posebej je odmevala Smoletova drama Antigona, v kateri je leta 1960 v svobodnem verzu opisal tragično izkušnjo posledic slovenske razklanosti v času narodnoosvobodilnega boja. Dominik Smole je o nastajanju svojih del leta 1973 povedal Jerončič je ena od patronimičnih izpeljank iz svetniškega imena Jernej. Jernej je svetopisemsko ime. Njegov izvor sega prek latinskega Bartolomaeus in grškega Bartholomaios iz aramejskega Bat Talmaj v pomenu "sin Talmaja". Slovensko Jernej je pravzaprav nastalo iz zveze sanctus Bartolomaeus, skrajšane prek oblik šam-bertalame, šarm-ernej v Jernej. Zanimivo, da je Stanislav Škrabec ime Jernej razlagal s pomočjo imena Irenej. Statistiki so jih našteli 135, od tega kar 90 v goriški statistični regiji. Fašisti so ga preimenovali v Bortolotti. V mestu Wilkes-Barre, v ameriški zvezni državi Pennsylvania se je na današnji dan leta 1924 rodil pianist Louis Teicher. Na newyorški Juilliardovi glasbeni šoli sta se spoznala s sošolcem Arthurjem Ferrantejem in zaslovela v Hollywoodu kot klavirski duo s scensko glasbo. Prisluhnimo temi iz filma Exodus producenta in režiserja Otta Premingerja iz leta 1960.
V Medini je na današnji dan leta 634 umrl prvi kalif Abu Bakr, namestnik leta 532 umrlega preroka Mohameda. Leta 638 je zasedel Jeruzalem. Nasledniku Omarju I. je pripravil razmere za osvojitev Sirije, Palestine, Mezopotamije, Perzije in Egipta. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1869 rodila igralka Augusta Danilova. Na Dunaju je bila učenka Ignacija Borštnika. Januarja 1886 je prvič nastopila na odru Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, ki je delovalo v okviru tamkajšnje čitalnice. Od leta 1908 je vodila slovensko gledališče v Trstu. Med prvo svetovno vojno je v New Yorku in Clevelandu vodila amatersko izseljeniško gledališče. V arhivu hranimo posnetek s plošče iz leta 1920, ko Avgusta Danilova v vlogi Peteržganove Špele šaljivo pripoveduje kakšni so učenci v Ameriki Na današnji dan leta 1914 se je začela pomembna bitka prve svetovne vojne pri Lvovu. Pri Tannenbergu, današnjem Stebarku v Vzhodni Prusiji je na današnji dan leta 1914 nemška vojska pod poveljstvom generala Paula von Hindenburga hudo porazila rusko 2. armado in zajela 93 tisoč njenih vojakov, zato je car Nikolaj II. osebno prevzel vrhovno poveljstvo. Nemška vojska je utrpela 12 tisoč žrtev. Ime Roza povezujejo z latinsko besedo rosa, "roža". Roza je pri nas redek priimek. Priimek Róžič izpeljuje Merku iz svetniškega imena Erazma. V Sloveniji so jih našteli 990. Priimek Róžič je po pogostnosti uvrščen na 173. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Rosi. Na Prevaljah se je na danšnji dan leta 1934 rodil skladatelj, dirigent, pedagog in arheolog Lojze Lebič. Leta 1957 je diplomiral iz arheologije in se šele leta 1972 vpisal na Akademijo za glasbo, saj je že v začetku 60-ih let začel skladati v skupini Pro musica viva. Njegov skladateljski opus sega od simfoničnih del, med katerimi izstopajo Korant, Nicina, Glasovi, Queensland Music, Cantico I in Cantico II, prek vokalno-instrumentalnih do komornih kompozicij, samospevov, zborov in scenske glasbe. Leta 2006 je tako razmišljal o slovenski glasbi: dalet Prisluhnimo Lebičevi priredbi koroške ljudske pesmi Ta drumelca je zvomlana
Leta 1824 so na območju porušenega obzidja kapucinskega vrta ob ljubljanskem kongresnem trgu oblikovali park Zvezda. Utelešal je tip značilnega klasicističnega parka in idejo o mestu, povezanem z naravo, ki so jo k nam prinesli Francozi. Po propadu vojske avstroogrskega cesarstva v Galiciji se je na današnji dan leta 1914 z nemško pomočjo začela bitka za Vislo na vzhodni fronti. Nemci so namreč ugotovili, da je industrijski šlezijski bazen nezavarovan pred ruskim napadom iz Varšave. Zato so na območje Krakova poslali enote 8. armade, ki so se ji pridružili ostanki avstroogrske armade. V Mariboru se je na današnji dan leta 1929 rodil akademik, pesnik in prevajalec Janez Menart. Znamenita zbirka Pesmi štirih je pomenila konec obdobja družbeno angažiranega pesništva. Ob 45-ti obletnici izida je tako opredelil njeno novost za tedanji slovenski Parnas Izrazito komunikativnost poezije Janeza Menarta dokazujejo tudi številni prevodi. Na današnji dan leta 1949 se je v Postojni rodil režiser, novinar, scenarist in prevajalec Jadran Strle. Ob začetku šolskega leta 2012 se je tako spominjal svojega profesorja iz postojnske gimnazije . V Ljubljani je študiral primerjalno književnost in filozofijo. Z mednarodno štipendijo je dve leti živel na Kubi. Za televizijo je posnel nad 400 dokumentarnih filmov, pretežno o primorski kulturni dediščini Bratko je ime slovanskega izvora. Že Čedajski evangelij iz 9. stoletja omenja romarico Bratino. Bratína pa je ena od priimkovnih izpeljank, najbolj pogostih na Vipavskem, kjer je tudi naselje Brátina. Statistiki so našteli 752 nosilcev tega priimka. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1949 rodil kantavtor Tomaž Pengov. V rodnem mestu je študiral umetnostno zgodovino. Glasbeno pot je začel konec šestdesetih let minulega stoletja. Leta 1973 je izdal prvo veliko kantavtorsko ploščo Odpotovanja, snemanja se je po dobrem desetletju tako spominjal Sledile so še tri plošče, več zgoščenk, pesniških zbirk in zvočnih knjig. Leta 1997 je prejel Ježkovo nagrado. Prisluhnimo že ponarodeli pesmi Tomaža Pengova, Rodovnik vina
V Ljubljani je na današnji dan leta 1714 umrl skladatelj in astronom Janez Jurij Hočevar, ki se je rodil v Novem mestu leta 1656. Po doktoratu iz prava na Dunaju je bil odvetnik deželnih stanov, glasbeni vodja ljubljanskega jezuitskega gledališča, član Akademije operozov in Filharmonične akademije. Hočevar je izdal 2 knjigi o astronomiji 22. avgust leta 1914 je bil najbolj krvavi dan v francoski vojaški zgodovini, saj je na fronti z nemško vojsko za kraj Rossignol v belgijskih Ardenih tega dne padlo kar 27 tisoč francoskih vojakov. Pri Verdunu so cesarski topničarji v prvih osmih urah izstrelili dva milijona granat. V Ljubljani se na današnji dan leta 1944 rodil novinar Jure Pengov. Po diplomi na Fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo se je zaposlil na ljubljanski televiziji. Delal je v zunanjepolitični redakciji. Leta 1974 je postal dopisnik v Trstu in poročal tudi o potresu v Benečiji V Ljubljani se je na današnji dan leta 1954 rodil ekonomist in gospodarstvenik Metod Dragonja. Po diplomi na Ekonosmki fakulteti s eje leta 1978 zaposlil v ljubljanskem Leku, ki ga je tudi vodil. Med letoma 1996 -99 je bil minister za gosdarstvo, zatem do leta 2004 predsednik uprave Leka, ki ga je kupil švicarski Novartis to dolžnost je oprvaljal tudi letos v vladi Alenke Bratušek, ko je februarja tako strnil prednostne naloge po ministrskem imenovanju Družinske vezi so botrovale tudi nastanku priimka Tretjak. Tako so nekoč v Križu imenovali tretjerojenega otroka. Prvega Tretjaka srečamo že leta 1485 v Kostanjevici. Statistiki so našteli 102 nosilca tega priimka, zanimivo, da jih kar dobri dve tretjini živi v koroški statistični regiji. V Huddersfieldu se je na današnji dan leta 1874 rodil organist skladatelj Edward Cuthbert Bairstow. V Westminstrski opatiji ga je v skrivnosti anglikanske cerkevene glasbe uvedel Frederick Bridge, tako da se je kmalu razvil v vrhunskega organista in skladatelja, zato prisluhnimo zboru Katedrala Svetega Pavla, ki je posnel Bairstowo pesem Lord, Thou Hast Been Our Refuge
V Lugarju se je na današnji dan leta 1754 rodil inženir in izumitelj William Murdoch. Kot višji strojni graditelj je leta 1779 odšel Redruth v Cornwall v jugozahodno Anglijo. Tu je izdeloval stroje in izumljal. Med njegovimi mnogimi izumi sta tudi prvi britanski odprti avto na parni pogon iz leta 1785 in plinska razsvetljava iz leta 1792. Srbi so sicer zaradi avstro-ogrskega ultimata pričakovali napad, in sicer po dolini reke Morave. Avstrijski napad preko Drine jih je presenetil, a so s hitro prerazporeditvijo svojih sil uspeli strniti vrste. Po nekaj manjših uspehih Avstrijcev so srbske sile pod vodstvom generala Stepa Stepanovića uspele ustaviti avstro-ogrski napad in jim 16. in 17. avgusta 1914 na Ceru zadati uničujoč poraz. Avstrijci so se pričeli v noči na 19. in 20. avgust umikati nazaj preko Drine v Bosno. Z boji v okolici Šabca med 21. in 24. avgustom se je bitka na Ceru končala s pomembno zmago srbske strani. Avstrijci so v tej bitki izgubili približno 25 tisoč vojakov, Srbi približno polovico manj. V Dambarton Ouksu pri Washingtonu se je na današnji dan leta 1944 začela konferenca predstavnikov Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Kitajske, na kateri so ustanovili štiri najpomembnejše organe Organizacije združenih narodov in sicer: varnostni svet, generalno skupščino, mednarodno sodišče in stalne sekretariate. Na današnji dan leta 1964 je umrl dolgoletni generalni sekretar Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti, ki si je predvsem v zadnjih letih življenja prizadeval za specifično italijansko pot v socializem. Naša radijska postaja je redno spremljala Togliatteve obiske v tedanji Jugoslaviji. Januarja leta 1964 je govoril na kongresu samoupravljalcev v Beogradu. Prisluhnimo odlomku Svetnik Gregor je botroval tudi nastanku priimkov Grželj in Gržinič. Statistiki so našteli 11 nosilcev priimka Grželj, vsi živijo na Primorskem. Od 60 Gržiničev jih 30 živi v istrskokraški statistični regiji. Fašisti so jih preimenovali Ghersani. Na današnji dan leta 1959 so Havaji postala ameriška zvezna država. Tihomorskega raja, danes spremenjenega v izvozno turistično industrijo, se svojstveno spominjamo s pomočjo oddaje Andreja Jelačina Primorska in njeni ljudje iz leta 1970. Prisluhnimo odlomku
Na današnji dan leta 1779 se je rodil švedski kemik Jons Jacob Berzellius. Uvedel je kemijske simbole, odkril je elementa selen in litij, številnim elementom je določil atomsko maso. V Arčonih se je na današnji dan leta 1904 rodil mesar, tigrovec in partizan David Arčon. Učil se je zidarstva pri očetu, vendar se je zaposlil kot mesarski pomočnik in po vrnitvi iz vojske vodil lastno mesnico. Postal je poverjenik Goriške Matice in sodeloval z vodilnimi goriškimi Slovenci, tako je postal tudi tigrovec. Podrobneje o tem Radivoj Pahor Nemška vojska je na današnji dan leta 1914 zasedla Bruselj, prestolnico Belgije, ki je razglasila nevtralnost. Obenem je nemška vojska začela prvo ofenzivno akcijo v vzhodni Prusiji, vendar je pomanjkljivo taktično usklajevanje botrovalo ruski zmagi na tem delu fronte. Nemci so se po bitki pri Gumbinnenu morali umakniti. V prvi svetovni vojni so se med novimi orožji pojavila tudi letala. Goriško letališče je z bratoma Rusijan že kmalu po letu 1911 postalo tretje najpomembnejše letališče v Avstro-ogrski. Na današnji dan leta 1915 so italijanska letala prvič bombardirala slovensko ozemlje na Ajševici, v drugi ofenzivi pa so zasedli Čezsočo, Plužno in neposredno zaledje Bovca. Na današnji dan leta 1989 je bilo v koprskem Tomosu zelo napeto. Dva tisoč šeststo članski kolektiv se je znašel pred stečajnim postopkom. Prisluhnimo odlomku oddaje Marka Filija Aktualna tema V skupino priimkov, ki so nastali iz predkrščankih slovanskih imen, Merku uvršča tudi redek priimek Krčivoj. Priimek Krčivoj se ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet, so zapisali statistiki. Iz svetniškega imena Krištof nastali priimek je nabolj razširjen v jugovzhodni in osrednjeslovenski statistični regiji, kjer živi 53 od 185-ih preštetih nosilcev. Fašisti so ga poitalijančili v Kristofi. V Novosibirsku se je na današnji dan leta 1974 rodil violinistMaxim Alexandrovich Vengerov. Že kot 10 letni fant je zmagal na natečaju Wieniawsky. Leta 1990 se je družina preselila v Izrael. Prvič je nastopil na Lichfield Festivalu s filhamoničnim orksetrom BBC-ja. Bliskovito kariero je zaznamovala tudi Violina Stradivarka iz leta 1727. Posnel je tudi koncertno rapsodijo Ciganko ob spremeljavi Londonske filharmonije
Neveljaven email naslov