Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
Po Neronovi smrti je Vespazijan ustavil vse vojaške akcije in čakal na izid rimskih bojev za prestol. Na današnji dan leta 69 so Vespazijana oklicali za rimskega cesarja. Malo pred tem je osvojil velik del palestinskega ozemlja in ko se je prek Aleksandrije odpravil v Rim, je bilo neosvojenih samo še nekaj trdnjav, ki jih je prepustil sinu Titu. Zadnja je leta 74 padla Masada. Na stadionu Francis Filed so se na današnji dan leta 1904 začele 3. olimpijske igre moderne dobe. Namesto v Chicagu, kot so sprva načrtovali, so jih priredili v Saint Louisu, v ameriški zvezni državi Missouri. Nastopilo je 651 športnikov iz 12 držav v 17 disciplinah. Zanimivo, da so igre trajale kar do 23 novembra. V Bočajih se je na današnji dan leta 1933 rodil radijski tehnik Milan Lovrečič. Po osnovni šoli v Truškah je nižjo gimnazijo obiskoval v Kopru, višjo pa v Postojni. Leta 1955 se je na naši radijski postaji zaposlil kot teleprinterist, zatem je bil studijski manipulant, tehnik, 40-letno delovno kariero pa je sklenil kot tonski mojster. Največ izkušenj je pridobil s snemanjem radijskih iger, o čemer je ob 60-letnem jubileju Radia Koper povedal V Ljubljani se je na današnji dan leta 1939 rodil metalurg in menedžer Peter Kraljič. Po diplomi iz montanistike je leta 1967 doktoriral na Tehniški visoki šoli v Hannovru, čez tri leta pa še na Evropskem inštitutu za vodilne v Fontainebleauju. Leta 1982 je postal direktor podružnice ameriškega svetovalnega podjetja Mc Kinsey v Dusseldorfu, kasneje je veliko sodeloval pri študijah o izboljšavah organizacije podjetij v Sloveniji, tudi železarn, in predaval na Poslovni šoli Bled. Na okrogli mizi ob podelitvi priznanj Gospodarstvenik Primorske leta 2013 je tako analiziral gospodarski položaj Slovenije Za priimek Hróvatin je Merku zapisal, da se je v Trstu pojavil že v srednjem veku. Uvršča ga v skupino etničnih priimkov, saj govori o hrvaškem poreklu prišlekov. Statistiki so v Sloveniji našteli 337 nosilcev, tako je med vsemi priimki Hróvatin po pogostnosti uvrščen na 1086. mesto. Fašisti so Hróvatine poitalijančili v Crovatti, Crovatini, Rovati ali Rovatti. V Braunschweigu je na današnji dan leta 1784 v 73-em letu umrl Wilhelm Friedemann Bach, najstarejši sin znamenitega Johanna Sebastiana Bacha. Bil je eden največjih organistov svoje dobe. Prisluhnimo odlomku Tria v a-molu za 2 flavti, violončelo in čembalo v izvedbi Angleškega komornega orkestra 1
Solon iz Aten je eden od sedmih grških modrijanov. Za svoje vodilo praktičnega ravnanja si je izbral stavek: "Ničesar preveč". Posebne zasluge si je pridobil kot atenski zakonodajalec in prenovitelj. Leta 594 pred našim štetjem je Atencem dal ustavo, ki je uveljavljala izenačevanje stanov na temelju etike prave mere in pravega reda. Lovro Janša, rojen na današnji dan leta 1749 v Breznici pri Radovljici, se je zapisal med pomembna slikarska imena, predvsem kot izvrsten krajinar. Na Dunaju je do leta 1812 vodil šolo za krajinarstvo, med njegovimi učenci je bil tudi Franz Steinfeld, osrednji dunajski slikar krajin. Janševe krajine vsebujejo poznobaročne monumentalne poteze. 'Noč dolgih nožev', tako so imenovali poboj pripadnikov Hitlerjevih jurišnih oddelkov Sturmabteilungen - SA v noči s 30. junija na 1. julij 1934, ki so ga izvedle Hitlerjeve enote Schutzstaffel SS. Ime je akcija dobila po refrenu koračnice rjavosrajčnikov: »Nabrusili bomo dolge nože na robovih pločnikov." V izolski bolnišnici je na današnji dan leta 2003 umrla novinarka Ivica Tratnik. Po končani srednji šoli na Reki se je po osvoboditvi vpisala na ljubljansko medicinsko fakuleto in se v drugem letniku prepisala na Filozofsko fakulteto, vendar je študij prekinila, saj se je že aprila leta 1950 zaposlila v koprski delniški družbi Radiofonija. Delala je v kulturni redakciji italijanskega programa. Leta 1969 je za oddajo Collana di voci pred mikrofon povabila pisatelja Mladena Oljačo, ki se je udeležil mednarodnega pisateljskega srečanja na Belem križu. Prisluhnimo odlomku Tudi vetrovi so botrovali nastanku priimkov. Merku piše, da je priimek Búrja v Trstu zaslediti že sredi 14. stoletja. Obenem dopušča možnost razlage nastanka iz vzdevka za živahnega, razburljivega človeka. Statistiki so našteli 528 nosilcev priimka Búrja, ki je po pogostnosti uvrščen na 550. mesto. Kar 345 jih živi v osrednjeslovenski statistični regiji, na Primorskem pa je njihovo število zanemarljivo, po telefonskem imeniku smo ga našli le v Luciji. Fašisti so ga poitalijnačili v Burri ali Burrini. V Glini se je na današnji dan leta 1914 rodil skladatelj in pedagog Natko Devčič. Diplomiral je na zagrebški akademiji in se izpopolnjeval na Dunaju. Po osvoboditvi se je posvetil komponiranju in profesuri. Iz obsežnega opusa Natka Devčiča prisluhnimo odlomku Istrske suite iz leta 1946.
Ob obletnici vojne za osamosvojitev Slovenije se danes spominjamo krvave bitke na Škofijah. Prisluhnimo povzetku arhivskega posnetka živčnih pogajanj, ki jih je tedaj posnel naš tonski mojster, Boris Rabak. Pri Braniku se je na današnji dan leta 1894 rodil sirar in mlekarski izvedenec, Franjo Pavlica. Po končani kmetijski šoli v Gorici so ga mobilizirali, bil je na fronti v Galiciji, Albaniji in po prvi svetovni vojni prostovoljec na Koroškem. Končal je mlekarsko-sirarsko šolo v Kromeriži na Češkem, opravil specializacijo na Danskem in postal banovinski potujoči učitelj. Kasneje je učil na mlekarski šoli v Škofji Loki. V Ločniku pri Gorici se je na današnji dan leta 1929 rodil slikar Pavle Zamar. Po osvoboditvi se je likovno izpopolnjeval v Ljubljani. Leta 1962 se je preselil v Portorož in nato v Piran. Bil je med ustanovitelji mednarodnega slikarskega ex-tempora in Mladinskega gledališča v Piranu. Z mornarsko čepico je bil ikona piranskih boemov. V Izoli se je na današnji dan leta 1942 rodil novinar Silvano Sau. Po še nedokončanem šolanju se je zaposlil na naši radijski postaji in delal v italijanskem programu. Poklicno pot je nadaljeval na televiziji in se upokojil leta 2002. Silvano Sau se posveča zgodovini. Tako je leta 2003 predstavil knjigo o mestnem statutu Izole, ki je izšla ob 750-letnici mesta. Med redkimi priimki Merku navaja tudi priimka Jube in Jubatti. Sodi, da sta slovanskega izvora, saj izhajata iz pridevniške osnove ljub-, ki jo srečamo pri številnih staroslovanskih dvojnih osebnih imenih. Tako je od sredine 14. stoletja naprej v Trstu prisoten priimek Jube. Priimek Jube se ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet, sporočajo statistiki. Italijanski telefonski imenik ima le 4 naročnike Jubatti v Abruzzih. V avstrijski Ščavnici je na današnji dan leta 1859 umrl skladatelj Kamilo Mašek. Že z devetimi leti je v Ljubljani nastopil kot violinist in pevec, pri 15-ih je izdal samospeve, pri osemnajstih pa je postal redni član ljubljanske filharmonične družbe. Glasbeno se je izobraževal tudi na Dunaju. Ustanovil je prvo slovensko glasbeno revijo Cecilija in opozoril na pomembnost Gallusovih kompozicij. Maškovo pesem Otok bleški bo zapel Slovenski komorni zbor pod taktirko Mirka Cudermana
"Strel, ki je spremenil svet," tako so časopisni komentatorji imenovali današnji dogodek pred sto leti, ki je sprožil svetovno morijo s kar 15 milijoni žrtev. Rodbine Habsburg, Hohenzollern in Romanov so izgubile prestol. Na današnji dan leta 1914 je študent Gavrilo Princip na Latinskem mostu v Sarajevu ubil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ženo, vojvodinjo Zofijo. Podrobnosti dodajata zgodovinarja Branko Marušič in Andrej Rahten, avtor knjige Sarajevski atentat, sicer veleposlanik na Dunaju V Sežani se je na današnji dan leta 1924 rodil pesnik in sociolog Danilo Dolci, ki se ga je oprijel vzdevek 'italijanski Gandhi'. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Irene Cunja Čeprav je ime Jerko različica imena Hieronim, to je zloženka iz grških besed 'hieros', svet, božji, in '-onoma', tisti, ki ima sveto, od Boga posvečeno ime, ga je Pavle Merku izvorno pripisoval apostolu Bartolomeju. To ime je bilo v slovenščino sprejeto kot Jernej. Iz prvinske priimkovne oblike so izpeljani številni priimki, ki pa niso domači na Primorskem, kjer so pogosti Jerko, Jerkič in Jerončič. Fašistične oblasti so Jerkiča preimenovale v Cherchi, Jerončiča v Geroni. S kosovsko deklico, ki je skrbela za ranjence, se spominjamo znamenite bitke na Kosovem polju na Vidovdan leta 1389, ko je turška armada premagala srbsko fevdalno vojsko. Glasbeno se sedaj spomnimo še mirnih časov na Kosovu, Yu grupa in Kosovski božuri
Množice ljudi, ki so na današnji dan leta 1991 še slavile razglasitev slovenske državnosti, še slutile niso, da se bo jutro začelo s spopadi z oklepnimi in drugimi enotami Jugoslovanske armade, ki so hotele zasesti mejne prehode. Teritorialna obramba je skupaj s policijo postavljala barikade, vojašnicam pa prekinila oskrbo z vodo in elektriko. Prisluhnimo kolažu arhivskih posnetkov V Firencah je na današnji dan leta 1574 umrl slikar, arhitekt in umetnostni teoretik Giorgio Vasari. Bil je znanec in občudovalec Michelangela in vsestranski umetnik. Znane so njegove freske v Rimu in Florenci, kjer je kot arhitekt zasnoval palačo Uffizzi, danes muzej z galerijo. Znan je predvsem kot biograf umetnikov italijanske renesanse, leta 1550 je izšla obsežna knjiga Življenja najznamenitejših italijanskih arhitektov, slikarjev in kiparjev. V Idriji se je na današnji dan leta 1879 rodil naravoslovec Kajetan Stranetzky. Po študiju naravoslovja na Dunaju je poučeval na idrijski realki. Med prvo svetovno vojno je, pretresen nad strahotami v Doberdobu, duševno zbolel in kmalu zatem leta 1918 na Dunaju umrl. Ljubiteljsko se je ukvarjal z geologijo in mineralogijo, o čemer je objavil celo vrsto strokovnih člankov. Njegovo najbolj znano delo je knjiga Kapniki iz apnenčeve sige v idrijskem rudniku. Patronimični priimek Habé je Merku izpeljal iz svetniškega imena Fabijan, pri čemer so začetni 'f', tuj slovanskim jezikom, naši predniki nadomestili z drugim glasom. Statistiki so našteli 168 nosilcev priimka Habé, od tega dobro četrtino na Goriškem. Fašisti so ga poitalijančili v Fabi. V Waynu, v ameriški zvezni državi Pennsylvaniji, se je na današnji dan leta 1932 rodila sopranistka Anna Moffo. Po srednji šoli je zavrnila povabilo v Hollywod in se odločila za študij petja v Philadelphiji. Fullbrightova štipendija ji je omogočila izpopolnjevanje na rimski akademiji Svete Cecilije, kjer je zaslovela že s prvimi nastopi na italijanski televiziji. Leta 1957 je debitirala v chicaški operi, kar 17 sezon je bila primadona metropolitanske opere v New Yorku. Posnela je celo vrsto plošč in filmov. Prisluhnimo odlomku arije Elena iz 5. dejanja opere Siciljanske večernice Giuseppa Verdija. Sopranistko Anno Moffo je na snemanju spremljal Filharmonični orkester iz Rima
Skupščina republike Slovenije je na skupni seji vseh zborov na današnji dan leta 1991 sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Prisluhnimo odlomku sklepnega nagovora predsednika skupščine, doktorja Franceta Bučarja. Ko je Slovenija razglasila neodvisnost države, pa so prestolnico že preletavala letala tedanje Jugoslovanske ljudske armade. V arhivu hranimo posnetek Studia ob 17-hSledila je 10-dnevna vojna. Po posredovanju evropske diplomacije je bil na Brionih 7. julija sestanek med jugoslovansko in slovensko delegacijo. Sklenili sta sporazum, s katerim je Slovenija ohranila nadzor nad svojim ozemljem skupaj z zunanjimi mejami. Ker do 8. oktobra ni bilo novega sporazuma med Slovenijo in Jugoslavijo, je obveljala mednarodna razsodba, da je Jugoslavija razpadla. Na današnji dan leta 524 je zadnji burgundski kralj Godomar premagal Franke v bitki pri Vézeroncu. Frankovskega kralja Clodomira je dal obglaviti in tako maščeval ubitega brata Sigismunda. Vladal je še 10 let, tretjega frankovskega napada ni mogel odbiti, umrl je v ujetništvu leta 541. V Belfastu se je na današnji dan leta 1824 rodil fizik William Thomas Kelvin. Študiral je v Glasgowu in Cambridgeu, kjer je tudi predaval naravoslovno filozofijo in fiziko. Bil je vsestranski znanstvenik, strokovnjak za termodinamiko, elektriko in magnetizem. Leta 1848 je sestavil skalo absolutne temperature, enoto lestvice so kasneje poimenovali po njem. Ledinsko ime Dvor je botrovalo nastanku priimkov Dórnik in Dórnjak. Med vsemi priimki je Dórnik po pogostnosti uvrščen na 544. mesto. Ob popisu so jih našteli 533, praktično po vsej Sloveniji, na Primorskem so najbolj pogosti v goriški statistični regiji. Fašisti so Dórnike preimenovali v Corti. V 51. letu je v Los Angelesu umrl "Kralj popa", Michael Jackson. Prve uspehe v zabavni glasbi je že kot deček požel v zasedbi z brati, The Jackson Five. V začetku 70. let prejšnjega stoletja se je odločil za samostojno ustvarjalno pot. Vrhunec svoje slave je dosegel leta 1983, ko je na glasbene police poslal ploščo z naslovom "Thriller". Ta z več kot 50 milijoni prodanih izvodov še danes velja za najbolje prodajani album vseh časov, zato prisluhnimo naslovni skladbi
Že leta 1305 je Robert Bruce, potomec škotskih kraljev začel napadati gradove pristašev angleškega kralja Edvarda II. in v štirih letih zasedel prestolnico Edinburg. Po zasedbi gradu Stirling se je angleški kralj odločil za protinapad s 25 tisoč vojaki, vendar je Bruceu na današnji dan leta 1314 z dvakrat manjšo vojsko uspelo taktično premagati nasprotnika. Škotska je tako znova dosegla neodvisnost in leta 1318 ustanovila svoj parlament. Zgodba škotskega osamosvajanja se vnovič dogaja. Spominjamo se tudi znamenite bitke pri Solferinu, ko je na današnji dan leta 1859 združena francosko-piemontska vojska premagala avstrijsko armado. V boju je sodelovalo okoli 300 tisoč vojakov, od katerih je bilo samo v enem dnevu ranjenih ali ubitih 40 tisoč ljudi. Pogled na krvavo bojišče je Henrija Dunanta tako pretresel, da je napisal knjigo in vse svoje življenje posvetil boju za mir in lajšanju trpljenja civilnega prebivalstva in ranjencev. Tako je utemeljil delovanje Rdečega križa. V Gorici je na današnji dan leta 1934 umrl veleposestnik in politik Anton Klančič. Leta 1871 je bil izvoljen za župana novoustanovljene občine Podgora, ki jo je vodil 47 let. Družil se je z vidnimi slovenskimi politiki v Gorici in bil leta 1868 med voditelji tabora v Šempasu. V urade je vpeljal rabo slovenskega jezika, poskrbel je za novi šolski poslopji in otroška vrtca v Podgori in Pevmi, zgradil novi most čez Sočo »na Barki« ter dal obnoviti ceste in poti. Na današnji dan leta 1991 je bila Slovenija v središču evropske in svetovne pozorosti. Novinarsko konferenco predsednika vlade, Lojzeta Peterleta, in predsednika skupščine, Franceta Bučarja, je dva dni pred osamosvojitvijo spremljalo kar 160 tujih, 110 slovenskih in 50 novinarjev iz tedanjih jugoslovanskih republik. Za našo radijsko postajo je poročala Ida Kogej Med patronimične priimke, nastale iz imena Janez, sodi tudi priimek Janežič. Statistiki so jih našteli tisoč 645, od tega dobro polovico v osrednjeslovenski statistični regiji, na Primorskem pa dobrih sedem in pol odstotka. Med vsemi priimki je Janežič po pogostnosti uvrščen na 63. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Gianetti ali Gianelli. Posebna enota policije je na današnji dan leta 1994 odstranila živi zid istrskih ribičev na vrhu črnokalskega klanca. Tedaj je o tem dogodku takole poročal Robert Rakar/ ga-2754/2 Še preostalim ribičem posvečamo pesem Primorskih fantov
V Constantinoplu je na današnji dan leta 1444 umrl efeški škof Marcus Eugenicus. Kot sin zakladnika bazilike Svete Sofije je bil deležen vrhunske izobrazbe tedanjega časa. Po diplomi iz retorike je 24-leten začel poučevati. Po 19-ih letih samostanskega življenja so ga leta 1437 izvolili za efeškega škofa. Pravoslavno cerkev je zastopal na florentinskem koncilu 1438. Po smrti so ga razglasili za svetnika. Predstavniki športnih organizacij Belgije, Francije, Grčije, Italije, Rusije, Združenih držav Amerike, Španije, Švedske in Velike Britanije so na današnji dan leta 1894 sklenili obnoviti antične olimpijske igre. O planetarnem športem gibanju in Mednarodnem olimpijskem komiteju podrobneje Primož Čepar/ Prve igre moderne dobe so bile leta 1896 v Atenah. Na Plavah se je na današnji dan leta 1904 rodil arhitekt Stanko Konjedic. Zaradi fašističnega preganjanja se je umaknil v Jugoslavijo, med obiskom staršev so ga internirali v taborišče Pisticci. Po kapitulaciji Italije je z Angleži odšel v Palestino in zatem v Egipt. Leta 1954 je postal glavni inženir na dvoru etiopskega cesarja Haileja Selassieja. Po njegovih načrtih so zgradili 150 metrov visok nebotičnik v obliki Salomonove zvezde, emblema etiopskega cesarja, s posebnostjo, 4-metrsko spiralno cesto. Svetniško ime Peter je botrovalo tudi nastanku priimka Peternélj, piše Merku. Statistiki so jih našteli 686, od tega skoraj polovico na Gorenjskem in tretjino na Goriškem. Med vsemi priimki je priimek Peternélj po pogostnosti uvrščen na 350. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Petrinelli ali Pierini. V Škednju se je na današnji dan leta 1889 rodil pedagog, zborovodja in skladatelj Ivan Gerbec. Po končanem učiteljišču v Kopru je od leta 1908 poučeval v Trstu, kjer se je glasbeno izobraževal. Ustanovil je zbor Zveze učiteljskih društev Julijske krajine. Pisal je predvsem zborovske skladbe, najraje na besedila sodobnih pesnikov. Gerbčevo Pesem s Krasa je posnel Komorni mešani pevski zbor Postojna
V Temnici pri Kostanjevici na Krasu se je na današnji dan leta 1864 rodil pravnik, politik in publicist Henrik Stepančič. Po končani visoki trgovski šoli in vojaščini se je odločil še za študija prava v Gradcu. Kasneje je bil sodnik v Motovunu in Buzetu, kjer so ga zaradi uvedbe hrvaščine na sodišču imenovali za častnega občana. Leta 1907 je postal deželni sodni svetnik v Gorici, kjer je začel politično kariero kot član deželnega sveta. Po prvi svetovni vojni je delal kot deželni sodni svetnik v Celju. O pravnih vprašanjih je napisal veliko člankov za slovenske in nemške publikacije, v samozaložbi je izdal "Razmišljevanja o kleveti". Po množični rudarski stavki v Šleziji in Posarju zaradi neznosne socialne stiske je na današnji dan leta 1889 nemški cesar Viljem II. dosegel sprejem zakonov o starostnem in invalidskem zavarovanju. S tem je dokončal načrt socialne zakonodaje, kakršno je začrtal državni kancler Otto von Bismark. Na današnji dan leta 1944 je v prostorih nekdanje tržaške Rižarne začel delovati nacistični uničevalni krematorij, v katerem je končalo od 4 do 5 tisoč ljudi. V našem ahrivu hranimo pričevanje Franceta Širclja iz Izole, ki ga je pred smrtjo rešil preplah zaradi zavezniškega letalskega napada. Tako je opisal pot v smrt/ dalet. Hranimo tudi magnetofonski zapis ob 25-letnici smrti prvih žrtev, ko je na spominski slovesnosti govoril Miloš Kodrič, predstavnik nekdanjih tržaških deportirancev Ahačič je priimek, ki je po Merkujevih virih prisoten v Števerjanu že od 16. stoletja, v Solkanu je že od 14. stoletja doma patronimik Ahič, v Trstu pa še oblika Ačko. Vsi ti priimki izhajajo iz imena Ahac, ta pa iz hebrejskega Ahazjáhu v pomenu "Jahve je zagrabil". V Ženevi je na današnji dan leta 1974 umrl skladatelj Darius Milhaud. Glasbo je študiral na pariškem konservatoriju. Seznanil se je z Arthurjem Honeggerjem in postal član »skupine šestih«, ki so jo sestavljali še Georges Auric, Louis Durey, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Milhaud velja za enega pomembnejših francoskih skladateljev 20. stoletja. V svoja dela je vnašal prvine jazza in politonalnosti. Iz ciklusa šestih malih simfonij prisluhnimo odlomku prve - Pomladne, ki jo je posnel Simfonični orkester Radia Luxemburg pod taktirko Dariusa Milhouda
Danes se spominjamo avtorja znamenitega herbarija De Materia Medica, Dioscoridesa, ki se je rodil v Anazarbi v mali Aziji v prvem stoletju pred našim štetjem. Študiral je v Tarsusu, ki je bilo tedaj farmakološko središče. Kot mlad vojak je prepotoval Grčijo, Kreto, Egipt in Petro. Leta 65 pred našim štetjem je pridobljeno botanično znanje zbral v petih knjigah o zdravilnih rastlinah. Opisal je način priprave, lastnosti in učinke. V času renesanse je Dioscoridesov herbarij prevedel v latinščino Pietro Andrea Mattioli. Češko izdajo hrani tudi koprska knjižnica, o njej je knjižničarka Ljuba Vrabec povedala Malo pred kresom je na današnji dan leta 1469 pred Metliko prikorakalo kakšnih 10 tisoč Turkov. Mesto in okolico so povsem razdejali in se zatem razdelili v tri skupine ter odšli proti Kočevju, v ribniško dolino in proti Podgradu. Tako so prestrašili tudi Tržačane. Predstavniki Slovencev v Italiji so na današnji dan leta 1974 v Trstu ustanovili Slovenski raziskovalni inštitut, kjer deluje tudi osrednja strokovna knjižnica. V arhivu hranimo odlomek oddaje Sosednji kraji in ljudje, v kateri je Tamara Blažina Nevi Lukež leta 1979 tako opisala vlogo mladih v zavodu Iz poganskega slovanskega imena Velen je Merku izpeljal priimke Velenič, Velčič, Velesič in Velisič, Velišček in Velúšček. Ustavimo se pri zadnjem, ki je najbolj pogost na Goriškem. Tam jih je 74 od 119, kolikor so jih našteli statistiki. Med vsemi priimki je Velúšček po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 649. mesto. Fašisti so jih poitalijančili v Velussi. V Riu de Janeiru je na današnji dan leta 1914 zaradi posledic turbekuloze v 30-em letu umrl pianist in skladatelj Glauco Velasquez. Bil je nezakonski sin pevke iz ugledne družine, ki ga je po rojstvu v Neaplju dala v rejo. V Braziliji se je kasneje skušal vpisati na konservatorij, kar mu je preprečila bolezen. Kljub temu je že leta 1911 nastopil z recitalom svojih skladb. Iz ohranjene zbirke prisluhnimo odlomku skladbe Devaneio, ki jo je leta 1993 posnela pianistka Clara Sverner
Univerza Oxford je nastarejša angleška visokošolska ustanova. Na današnji dan leta 1214 je bila izdana listina o visokošolski ustanovi, status univerze pa je dobila leta 1231. Danes se spominjamo Urške Ferligoj, Marijine vidkinje in pospeševalke zidave Marijinega romarskega svetišča na Sveti gori, ki so jo imenovali tudi Skalnica. Pastirici Urški naj bi se na današnji dan leta 1539 med pašo na vrhu Skalnice prikazala Devica Marija z Jezuščkom v naročju in ji naročila: "Reci ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in milosti prosi!" Zgodovinar Martin Bavčer je zapisal, da je bila kar trikrat zaprta in vsakokrat rešena z Marijino pomočjo. Podrobneje o romarskem svetišču koprski škof, Jurij Bizjak V Knežaku pri Ilirski Bistrici se je na današnji dan leta 1939 rodil slikar in likovni pedagog Ivo Mršnik. Leta 1968 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se zaposlil na osnovni šoli Vič. Čez tri leta je končal še študij na slikarski specialki pri profesorju Gabrijelu Stupici. Od leta 1978 je poučeval na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 2006 je ob pregledni razstavi v koprski Loggi z naslovom Tisoč in ena povedal V jeloviških gozdovih je na današnji dan leta 1944 padel narodni heroj Jože Mihevc-Rudar. V rodni Idriji se je izučil za mizarja in se leta 1942 pridružil partizanom Južnoprimorskega odreda, zatem pa Gregorčičeve brigade. Med pohodom v Benečijo je bil komandir čete, kasneje pa vodja diverzantske skupine v dolini Soče. Po uspešno končanem oficirskem tečaju pri glavnem štabu slovenske partizanske vojske je sredi maja 1944 postal komandant brigade Janka Premrla-Vojka. Po njem so poimenovali idrijsko osnovno šolo. Iz ženske imenske oblike se priimki na Slovenskem skorajda niso razvili. Med izjeme sodi zagotovo Mihéla, ki je različica svetopisemskega imena Mihael. Ta izhaja iz hebrejskega imena Mihael z nekdanjim pomenom "Kdor je kakor Bog", pravzaprav Mi-ha-el - "kdo kot bog". Priimek Mihéla se ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet, sporočajo statistiki. Telefonski imenik nam razkriva moške različice Mihelak, Mihelač. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1934 rodil skladatelj Janez Gregorc. Študij kompozicije je končal leta 1963 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, zatem se je izpopolnjeval v Bostonu, na akademiji Berklee College of Music. Velja za enega pionirjev jazz glasbe na Slovenskem. Zaslovel je z glasbo za film Žica, za suito s tem naslovom je leta 1992 prejel nagrado Prešernovega sklada. Prisluhnimo odlomku glasbe Janeza Gregorca za film Ko pride lev
Danes se spominjamo znamenitega kitajskega filozofa Konfucija, ki je takole strnil svoje življenje: "S petnajstimi leti sem se lotil učenja, s 30-mi sem stopal po poti vrline, s 40-mi nisem več dvomil, pri 50-ih sem spoznal nebeške zakone, s 60-mi sem razumel vse, kar sem slišal, v 70-em letu nisem več prekršil nobenega pravila." Kung-fu-ce naj bi se rodil na današnji dan leta 479 pred našim štetjem. V Breginju se je na današnji dan leta 1844 rodil politik Nikolaj Tonkli. Po študiju prava je delal v bratovi odvetniški pisarni in politično deloval pod vplivom Antona Mahniča. Nikolaj Tonkli je bil deželni poslanec. Leta 1888 je kot član odbora protestiral proti obveznemu pouku nemškega jezika na vseh šolah dežele Goriško-Gradiščanske ter dosegel razveljavitev sklepa šolskega sveta. Slovenci smo na današnji dan leta 1899 dobili prvega kardinala. Po smrti goriškega nadškofa Alojzija Zorna je cesar Franc Jožef prvi leta 1897 imenoval ljubljanskega škofa Jakoba Missio za novega goriškega nadškofa. Podrobneje o njem Andrej Vovk V Zagrebu je na današnji dan leta 1949 umrl avtor znamenite povesti Veli Joža. Vladimir Nazor se je rodil na Braču, šolal v Splitu in Gradcu in nato služboval v različnih hrvaških krajih, bil pa je tudi profesor na koprskem učiteljišču. O Kopru v Nazorjevem delu podrobneje slavistka Ines Cergol Iz skupine starih slovanskih živalskih imen je Merku izpeljal tudi priimka Bober in Bóbera. Priimek Bober je, recimo, danes povsem odsoten v slovenskem prostoru, razen v Terski dolini, kjer se je ohranila slovenska klicna oblika z moško končnico -a: Bóbera. V Vipavskem križu se je na današnji dan leta 1939 rodil zborovodja Klavdij Koloini. Na tolminskem učiteljišču ga je za glasbo navdušil profesor Makso Pirnik, med študijem na Pedagoški akademiji v Ljubljani pa je nanj še posebej vplival skladatelj Zvonimir Ciglič. Po študiju je delal kot ravnatelj ajdovske glasbene šole in tajnik občinske Zveze kulturnih organizacij. Dobršen del umetniške poti pa je posvetil moškemu zboru Srečko Kosovel, bil je med ustanovitelji Združenja pevskih zborov Primorske in revije Primorska poje. Ob 30-letnici zborovodstva je leta 1992 tako opisal svoje začetke: ga-10891 Moški pevski zbor Srečko Kosovel bo pod taktirko Klavdija Koloinija zapel Vabilo skladatelja Davorina Jenka
Na današnji dan pred stodesetimi leti se je rodil utemeljitelj futurizma. Katalonski umetnik Grabriel Alomar je v Barceloni objavil referat El futurisme. Prisluhnimo odlomku oddaje Lee Hedžet iz leta 1984 z naslovom Glasbeni futurizem. Recitirata Dario de Simone in Mišo Zaletel. Danes obeležujemo stopeto obletnico Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Ustanovljena je bila leta 1909 za bolnike s kostno-sklepno tuberkulozo iz celotne tedanje Avstroogrske. Po I. svetovni vojni jo je obnovil ameriški Rdeči križ. Po II. svetovni vojni je postala Valdoltra jugoslovanski "Zvezni inštitut za kostno-sklepno tuberkulozo". Leta 1961 so jo preimenovali v Ortopedsko bolnišnico Valdoltra. Silva Ferletič je ob stoletnici pred mikrofon povabila primarija Venceslava Pišota V Šepuljah se je na današnji dan leta 1914 rodila pesnica Marcela Gec - Bole. Pesniti je začela po upokojitvi v avstralskem Melbournu, kjer je v samozaložbi izdala tri zbirke: Kraški izlivi, Iz Krasa po svetu in Kraški odmevi. V Trebinju se je na današnji dan leta 1936 rodila pedagoginja, novinarka in publicistka Vesna Leskovic. Po končanem študiju slovanskih jezikov in književnosti je poučevala in zatem delala kot kulturni referent v Mariboru in Kopru, kjer je od leta 1965 delala na naši radijski postaji. Poleg dolgoletnega urejanja Kulturne panorame je z oddajami Med rojaki v zamejstvu narodopisno več let pionirsko prispevala k narodni prebuji Beneških Slovencev, za kar je prejela tudi Tomšičevo nagrado. Ob izdaji knjige kulinaričnih dobrot Beneške Slovenije z naslovom Dežela frike in gubance je povedala Iz skupine izpeljanih priimkov iz svetniškega imena Ambrož se bomo danes seznanili z izpeljankama Broz, Brozina, Brozič in Brozinčevič. Statistiki so našteli 72 nosilcev priimka, pretežno v podravski in posavski statistični regiji. Le 33 nosilcev pa ima priimek Brozina. Fašisti so jih poitalijanačili v Brossi. V Lisboni je na današnji dan leta 1934 umrl skladatelj Francisco Lacerda. Odraščal je na Azorskih otokih, študiral na lisbonskem konservatoriju in se izpopolnjeval v Parizu. Kot dirigent je sodeloval na ameriški turneji Diagilevega baletnega amsnambla. Bil je med ustanovitelji lisbonske filharmonije. Svoj skladateljski opus je oprl na temelje azorske ljudske glasbe. Prisluhnimo odlomku skladbe Ples jasne lune v izvedbi lisbonskega filharmoničnega orkestra
V Trstu so na današnji dan leta 1894 ustanovili Kmetijsko družbo za mesto in okolico. To je bila prva organizacija slovenskih kmetov, ki je pod italijansko oblastjo po 1. svetovni vojni prešla v tuje roke. V Ljubljani je na današnji dan leta 1964 umrl igralec Lojze Potokar. Leta 1928 je postal član ljubljanske drame. Med osvobodilnim bojem je režiral v partizanskem gledališču, nato je spet nastopal v Drami. Igral je v filmih Na svoji zemlji, Balada o trobenti in oblaku, Tistega lepega dne, Kekec in Kala. V arhivu hranimo odlomek iz komedije Thomasa Eliota, The Confidential Clerk Na Golem pri Ljubljani je na današnji dan leta 2004 umrl komandant IX. korpusa slovenske partizanske vojske, nosilec partizanske spomenice in general Lado Ambrožič - Novljan. Prisluhnimo najprej njegovim spominom na akcije korpusa, ki so pripeljale do osvoboditev Slovenskega Primorja/ Lado Ambrožič - Novljan je bil od novembra 1944 načelnik Glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po vojni je delal v generalštabu jugoslovanske vojske. Napisal je več zgodovinskih vojaških študij. Po osamosvojitvi Slovenije je ustanovil domoljubno gibanje Slovenska pot. Za priimek Pavlíha Merku piše, da morda sodi med izpeljanke priimkov, nastalih po imenu apostola Pávla. Statistki so jih našteli 91, dobri dve tretjini jih je v osrednjeslovenski in jugovzhodni statistični regiji. Sodeč po telefonskem imeniku so na Primorskem prisotni le v Solkanu in Sv. Petru. Pavlíha je po pogostnosti priimkov uvrščen na 4 tisoč 607. mesto. V Leipzigu je na današnji dan leta 1804 umrl skladatelj Johann Adam Hiller. Pevska nadarjenost mu je omogočila študij, odločil se je za pravo, vendar se je v zgodovino zapisal kot pionir nemške komične spevoigre. Kot dirigent je vodil znameniti Gewandhaus orkester. Iz obsežnega opusa prisluhnimo skladbi Die muse in gojencem konservatorija v Calgaryju
Na današnji dan leta 1844 je Charles Goodyear patentiral postopek vulkanizacije kavčuka. V ameriškem New Havenu je Goodyear najprej pomagal očetu pri trgovanju z železnino, nato pa se je posvetil obdelavi kavčuka. Želel je odpraviti njegovo lepljivost pri visokih temperaturah, kar se mu je posrečilo s pomočjo žvepla. V Vipavi se je na današnji dan leta 1924 rodil umetnostni zgodovinar Jože Curk. Družina se je po prvi svetovni vojni preselila v Maribor. Leta 1951 je v Ljubljani diplomiral iz umetnostne zgodovine pri profesorju Francetu Steletu. Zatem je kot kustos in konservator delal v Mariboru, na Ptuju in v Celju. Izdal je topografsko gradivo umetnostnih spomenikov celjskega območja in občin Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Objavil je vodnike o ptujskih spomenikih, o mariborski stolnici svetega Janeza Krstnika ter zbirko gradiva Viri za zgodovino Maribora do leta 1850. O izkopavanjih na območju minoritskega samostana je novinarki regionalnega RTV centra Maribor, Angelini Premdehar, leta 2008 povedal Na današnji dan leta 2009 je v izolski bolnišnici umrla baletka Vuka Kumar. Oče Srečko, pedagog in zborovodja, je bil prvi učitelj klavirja. Po končani gimnaziji je v Beogradu nadaljevala študij harfe in klavirja ter baleta. Vojno je preživela v taborišču v Batajnici. Po osvoboditvi se je družina preselila v Portorož. Tam je oče Srečko ustanovil glasbeno šolo, iz katere se je razvil Center za glasbeno vzgojo Koper, kjer je Vuka poučevala do upokojitve. S soprogom Stanislavom Hitijem sta v Kopru leta 1948 ustanovila baletno šolo in pripravila več kot 6o baletnih predstav. Spomine na to obdobje je takole strnila/ dgg 405 Vuka Kumar se je v pokoju posvečala poeziji in slikarstvu. Leta 2001 je izdala zbirko Plamen. S svetim Vidom je povezanih mnogo primorskih priimkov. Danes se ustavimo pri priimku Vídic. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli tisoč 692, po pogostnosti je priimek uvrščen na 57. mesto. Skoraj dve tretjini jih je v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji. Pogosti so na Goriškem, in sicer na obeh straneh meje. Fašisti so Vidic poitalijančili v Vidi. V 90. letu je na današnji dan leta 2009 v Ljubljani umrl tenorist Rudolf Francl. Z operno glasbo je prišel prvič v stik leta 1934, ko je njegov brat Ivan pel Tosco. O svojem učitelju, Juliju Betetu, je leta 2004 povedal V ljubljanski Operi je debitiral leta 1944, nastopil je kar v 1628-ih predstavah in na več kot 5 tisoč koncertih. Rudolf Francl je posnel tudi pesem Karla Destovnika Kajuha, Samo en cvet
V bavarskem Markbreitu se je na današnji dan leta 1864 rodil nevrolog Alois Alzheimer. Na univerzi v Breslau, današnjem Wroclawu, se je raziskovalno posvetil anatomiji možganov in nevropatologiji. Leta 1906 je prvi opisal degenerativno bolezen možganov, danes znano kot Alzheimerjevo bolezen, za katero je značilna slabitev spomina in nekaterih spoznavnih funkcij. V Zagorju ob Savi se je na današnji dan leta 1914 rodil sodnik in politik Črtomir Kolenc. Po končanem študiju prava v Ljubljani se je pridružil Osvobodilni fronti. Fašisti so ga internirali v Gonars in Monigo pri Trevisu, zatem je bil partizan, v sodnem oddelku 9-ga korpusa. Po vojni je bil član gospodarske komisije mesta Trst, sodnik v Postojni in tajnik Istrskega Narodnoosvobodilnega odbora Koper. Kot izvedenec je deloval v jugoslovansko-italijanskem mešanem odboru za manjšinska vprašanja. Uredil je zbornik Osimski sporazumi. O seminarju za zamejske učitelje je leta 1974 povedal Velike delovne zmage, posebej še odprtja, je v povojnem obdobju socialistične obnove Jugoslavije s svojo prisotnostjo počastil tudi tovariš Tito. Na današnji dan leta 1959 so mu pripravili sprejem ob odprtju nove tovarne motornih koles Tomos. V arhivu hranimo posnetek slovesnosti, prisluhnimo Titovi zdravici Pavle Merku za svoj priimek piše, da je vezan na en sam kraj ali celo na eno samo samo hišo. Na robu Velikih Žabelj je bila prva hiša vasice najboljša izvidnica proti vzhodu, saj je omogočala prost pogled proti Ajdovščini in Vipavi. Tam so mérkali, kdaj se bodo pojavili Turki in o tem obveščali kriške frančiškane, ti pa so bíli plat zvona, da so se ljudje zatekli na varno. Mérkati je slovenska izposojenka nemškega glagola merken - opazovati. V Munchnu je na današnji dan leta 1594 umrl flamski skladatelj Orlando di Lasso. Glasbeno se je izobrazil v rodnem Monsu in od leta 1544 delal na dvoru Ferranteja Gonzage, od leta 1556 pa v Munchnu. S Palestrino sta bila najpomembnejša skladatelja 16. stoletja. Bil je mojster cerkvene glasbe. Znane so zbirke psalmov, nonetov in maš. Slovenski oktet nam bo zapel pesem Bonjour mon coeur
V Ljubljani je na današnji dan leta 1794 umrl visoki uradnik in humanist Seifried Gusič. Otroštvo je preživel v Prežeku pri Šentjerneju, realko je obiskoval v Ljubljani, na Dunaju je študiral filozofijo in pravo. Kmalu po diplomi je leta 1747 postal prvi notranjski okrožni glavar, zatem je bil svetnik in glavar v Senju in stanovski odbornik v Ljubljani, kjer je leta 1781 postal predsednik obnovljene Akademije Operosorum. V Bodkovcih se je na današnji dan leta 1899 rodil literarni zgodovinar Anton Slodnjak. Po končanem študiju slavistike je v Ljubljani leta 1925 ubranil disertacijo o delu doktorja Trstenjaka in se izpopolnjeval na univerzi v Krakovu, zatem je v Ljubljani poučeval na trgovski akademiji. Po devetih letih profesure na ljubljanski univerzi je bil predčasno upokojen. Leta 1969 se je tako spominjal razlogov, ki so ga usmerili v raziskovanje literarne zgodovine V Izoli je na današnji dan leta 1989 umrl mornariški oficir Ernest Biščak. Družina se je po prvi svetovni vojni preselila v Ljubljano, od koder se je vpisal na Brodarsko podoficirsko šolo jugoslovanske kraljeve mornarice v Šibeniku. Plul je na torpedovkah T -7 in T - 8 ter na rušilcih Dubrovnik in Zagreb, s katerim so v domovino pripeljali truplo v Marseillu ubitega kralja Aleksandra I. Karađorđevića. O tem podrobneje sin Jernej Po kapitulaciji Italije se je Ernest Biščak pridružil partizanom. Po vojni je živel v Pulju in nekaj časa torpedništvo poučeval v Egiptu. Glede na razširjenost imena Anton bi lahko pričakovali širšo paleto priimkovnih izpeljank. Pavle Merku navaja naslednje: Antonič, Antončič, Antonšič, Tone, Tonc, Tončič in Tonkli, pa tudi Antonac. Statistiki so našteli 171 nosilcev priimka Antonič, ki je po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 535. mesto med slovenskimi priimki. Fašisti so Antoniča preimenovali v Antoni. V Trstu se je na današnji dan leta 1909 rodila operna pevka Anita Meze. Po študiju na ljubljanskem konzervatoriju se je izpopolnjevala na Dunaju, od leta 1934 do leta 1965 je bila primadona beograjske opere, zatem pa je na akademiji poučevala solopetje. Kot odlična sopranistka se je uveljavila na vseh večjih evropskih odrih. V arhivu hranimo posnetek samospeva "Oj to bo pri nas lepo" Marjana Kozine, ki ga je Anita Meze zapela na koncertu v Ljubljani leta 1958, ob spremljavi pianista Jurice Muraja
V Kopru je na današnji dan leta 1814 umrl zdravnik in pesnik Ivan Vincenc Benini. Po končanem študiju medicine v Padovi je služboval v Zadru, Pulju in Kopru, kjer je leta 1795 postal protomedik za Istro. Postal je tudi član plemiškega sveta in arkadije. Zaslovel je s pesniškimi prevodi Horaca. Na današnji dan leta 1869 je v Milanu umrl Anton Laurin, vitez, konzul in egiptolog, rojen v Vipavi. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, prekinil je študij teologije in se na Dunaju odločil za pravo. Kot avstrijski generalni konzul v Aleksandriji se je navdušil za staroegipčanske spomenike. Večji del svoje zbirke je dal pripeljati na Dunaj, v Miramar, kjer je še danes sfinga iz rdečega granita, ter sarkofaga na vipavskem pokopališču. O tem je Tomaž Hrovatin, v pogovoru z Mojco Klarič, povedal Na Otlici se je na današnji dan leta 1874 rodil podjetnik in trgovec Vekoslav Plesničar. Bleščečo kariero je začel kot trgovski vajenec v Trstu. Ustanovil je Zvezo trgovskih pomočnikov, Trgovsko izobraževalno društvo in kasneje še zadrugo, ki je izdajala svoj časopis. V Postojni se je na današnji dan leta 1894 rodila kulturna mecenka Vida Treo - Novak. Na dekliškem liceju v Gorici se je naučila kar pet tujih jezikov. Družina se je kasneje preselila v Ljubljano, kjer se je Vida poročila z liberalnim politikom Franom Novakom. Veliko je potovala v Pariz, London in Firence in doma vodila kulturni salon, kjer so se zbirali tedanji vrhunski slovenski umetniki. Ábram je na Primorskem razširjen priimek, redkejši je patronimik Abrámič. Statistiki so našteli 510 Abramov, po pogostnosti so uvrščeni na 581. mesto med slovenskimi priimki. Dobra tretjina jih je v istrsko-kraški in goriški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Abrami. V Memphisu se je na današnji dan leta 1954 rodil kitarist in pevec Jonathan Burnette, bolj znan kot Rocky Burnette. Rock glasba mu je bila položena že v zibelko, saj je bil njegov oče Johnny Burnette, pionir ameriške rock glasbe. Tako je prvo ploščo naslovil Son of Rock 'n' Roll. S skladbo Tired of Toein' the Line se je uvrstil na ameriško, avstralsko in južnoafriško lestvico najbolj poslušanih, zato ji velja prisluhniti
V Možberku je na današnji dan leta 1844 umrl pesnik, jezikoslovec in zgodovinar Urban Jarnik. Že kot študent bogoslovja je najprej zablestel kot pesnik. Zbiral je jezikoslovno in narečno gradivo. Sestavil je prvi slovenski etimološki slovar. Kot duhovnik je deloval narodno-buditeljsko. Po njem so poimenovali narodopisni inštitut v Celovcu. V 71-em letu je v Ljubljani na današnji dan leta 1949 umrl pesnik Oton Župančič. Z zbirko Čaša opojnosti je ob prelomu stoletja slovenskemu pesništvu utiral nova pota, ki jih je še bolj poglobil v zbirkah Čez plan in Samogovori. Nenadkriljivo mojstrstvo pa je pokazal v otroških pesmih, ki jih je povezal v zbirko Ciciban. Pomembni so tudi njegova drama Veronika Deseniška ter prevodi Shakespearovih dram. V arhivu hranimo odlomek njegovega nagovora osvoboditeljem Ljubljane leta 1945 V Padovi je na današnji dan leta 1984 umrl politik Enrico Berlinguer. Že leta 1949 je postal sekretar organizacije italijanske komunistične mladine, leta 1968 poslanec v parlamentu, leta 1972 pa generalni sekretar Komunistične partije Italije. Usmeril jo je v evrokomunizem, zaslužen je bil tudi za zgodovinski kompromis s krščansko demokracijo. V arhivu hranimo izjavo Enrica Berlinguerja iz leta 1976 pred parlamentarnimi volitvami Starozavezni priimek Job je pogost na slovenskem vzhodu, kjer je protestantizem mirno preživel nekaj stoletij pod zavetjem krone sv. Štefana, medtem ko so pod habsburško krono po osrednji Sloveniji protestante preganjali. Merku pravi, da se taki priimki najčešče pojavljajo v nespremenjeni imenski obliki. Statistiki so našteli 31 nosilcev, dobro polovico v podravski in tretjino v osrednjeslovenski statistični regiji. Na današnji dan leta 1864 se je Münchnu rodil skladatelj Richard Strauss. Po končanem študiju je postal dirigent v Meinningenu. V Berlinu je ustanovil svoj orkester in z njim izvajal dela mladih skladateljev, kasneje pa je še ustanovil Društvo nemških skladateljev. Njegove najboljše opere so Salome, Elektra in Arabela, plodovit pa je bil tudi na simfoničnem področju. Odlomek iz suite opere Kavalir z rožo bo zaigral Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko Lorina Maazla
V kraju Bruck an der Mur je na današnji dan leta 1424 umrl habsburški vladar Ernest Železni. Leta 1414 je bil kot poslednji koroški vojvoda ustoličen na Gosposvetskem polju. Ob 600-letnici ustoličenja sta o tem obredu zgodovinar Peter Štih in politik Valentin Inzko povedala Na današnji dan leta 1924 so v Rimu ubili poslanca Giaccoma Matteottija. Že kmalu zatem so fašistične oblasti začele pošiljati aretirane primorske Slovence v internacijo na Sardinijo. Drugi val vojakov so na Sardinijo poslali aprila 1941, tik pred napadom na Jugoslavijo. V Solkanu se je na današnji dan leta 1924 rodil radijski tehnik Lojze Poberaj. Na naši radijski postaji se je zaposlil po končani srednji tehnični šoli leta 1958, upokojil pa se je leta 1983. Ob 50. obletnici odprtja koprskega pristanišča se je v pogovoru z Andrejem Šavkom tako spominjal peripetij s pristajanjem čezoceanke Gorica Zavezniška letala so na današnji dan leta 1944 prvič bombardirala Trst. Letala so uničila ali poškodovala več kot 2 tisoč 500 poslopij. Bombardiranja so terjala 466 žrtev. Ob 40. obletnici tragičnega dogodka je Odbor za mir od Svetega Jakoba pripravil razstavo. Prisluhnimo pričevanju Olge Ban Priimek Bógar, je Merku razložil z dejstvom, da so v nadiškem prostoru tako imenovali izrezovalca božjih podob, najprej verjetno podob poganskih bogov. Statistiki so našteli 68 nosilcev tega priimka, skoraj dve tretjini v pomurski statistični regiji. Tudi zato ga nismo našli v spiskih poitalijančenih priimkov, čeprav je Bogar prisoten tudi v telefonskem imeniku goriške pokrajine. V 74. letu je na Beverly Hillsu na današnji dan leta 2004 umrl glasbenik Ray Charles. Oslepel je, ko je bil star sedem let, sirota pa je postal pri 15-ih. Bil je nadarjen pianist in saksofonist, ustvarjal je country, jazz in blues. Pesem Georgia on My Mind sta napisala Hoagy Carmishael in Stuat Gorrell leta 1931, vendar pa je postala uradna pesem ameriške zvezne države Georgia šele leta 1979
Neveljaven email naslov