Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
Inkvizícija je bila ustanova rimsko-katoliške cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva. Prvič je bila uvedena leta 1184 s papeško bulo zaradi porasta katarov v južni Franciji. Takoimenovana škofovska inkvizija ni bila učinkovita, zato so leta 1230 uvedli papeško inkvizicijo, ko so jo razširili v Nemčijo in Skandinavijo. Ostrejša je bila španska inkvizicija v 15. stoletju, ki so jo tamkajšnja katoliška kraljestva uporabljala za boj proti muslimanom in judom. Papež Pavel tretji je na današnji dan leta 1542 ustanovil sveto inkvizicijo - stalen zbor - kongregacijo, ki so jo sestavljali kardinali in drugi uradniki. Iz tega se je razvila današnja Kongregacija za doktrino vere. Na današnji dan leta 1904 se je začel redni tovorni in potniški promet na transibirski železnici od Petrograda do Vladivostoka v dolžini 9 tisoč in skoraj 300 kilometrov dolgi progi, ki preseže 8 časovnih pasov in je najdaljša proga na svetu. Leta 2002 so jo elektrificirali. Na današnji dan leta 1924 se je v Šempolaju rodil pisatelj Alojz Rebula. Po vojni je v Ljubljani študiral klasično jezikoslovje. Zatem je dobrih 40 let v Trstu poučeval grščino in latinščino. Ves ta čas je literarno ustvarjal. V našem arhivu hranimo magnetofonski zapis Neve Zajc iz leta 1990, ko je Alojz Rebula po literarnem večeru v izolski knjižnici takole opredelil vpliv antike in preteklosti na svoje literarno ustvarjanje Med Rebulova najznačilnejša dela sodijo romani Senčni ples in V Sibilinem vetru, Divji golob in Jutri čez Jordan ter zbirka meditacij Gorje zelenemu drevesu. Priimek Duš po Merkuju ponavlja pogansko ime. Za izpeljani priimek Dúša, piše, da so pogosta moška imena izpeljana s pripono -a. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli 106, kar dve tretjini v osrednjeslovenski statistični regiji, v goriški pa le 15 odstotkov. Fašisti so priimek Dúša poitalijančili v Dussi ali Dussini. "Nobenega pravega razloga nimam. Preprosto, začela sem streljati. Ne maram ponedeljekov," tako je konec januarja leta 1979 dejala še ne 16-letna Brenda Ann Spencer, zatem ko je s puško, očetovim božičnim darilom, z okna streljala na šolsko igrišče osnovne šole in ranila devet otrok. Bob Gedolf je za Brendino dejanje slišal v času, ko je je bila njegova skupina The Boomtown Rats na ameriški turneji. Prvič so pesem Ne maram ponedeljkov zaigrali prav v San Diegu, doživela pa je bojkot tamkajšnjih radijskih postaj po protestih staršev. Po izidu plošče na današnji dan leta 1979 pa je pesem osvojila glasbene lestvice kar v 32 državah sveta, zato si velja osvežiti glasbeni spomin
Veliki italijanski pesnik Francesco Petrarca velja za začetnika renesančne lirike. Rodil se je na današnji dan leta 1304 v Arezzu. Kasneje je živel in študiral v Avignonu, kjer je srečal Lauro in ji posvetil svoje ljubezensko pesništvo. V zbirki Canzoniere je kar 367 sonetov. Z niško deklaracijo srbske vlade, podpisano sedmega decembra leta 1914, je Srbija kot vojni cilj poleg osvoboditve razglasila združitev "vseh naših nesvobodnih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev". Emigrantski politiki, združeni v Jugoslovanskem klubu dunajskega parlamenta, so s srbsko vlado na današnji dan leta 1917 podpisali krfsko deklaracijo. Kiparski simpoziji imajo v povojni zgodovini Slovenije najdaljšo tradicijo v Seči. Naša radijska postaja je redno spremljala udeležence forme vive. Prisluhnimo odlomku prispevka Zvonke Bricelj, objavljenega na današnji dan leta 1964 ga-275/8D Priimka Slataper oziroma Zlatoper je Merku uvrstil v skupino priimkov, nastalih iz živalskih imen. Ob sta na Primorskem dobro znana, zanimivo pa je, da sta moravskega izvora. Statistiki so našteli 49 nosilcev priimka Zlatoper, večina, kar 31, jih živi v goriški statistični regiji. Priimek Slataper pa se ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet. Fašisti so ju poitalijančili v Del´Oro. Danes mineva že 45 let od enega najznamenitejših dogodkov v novejši zgodovini odkrivanja vesolja. Na današnji dan leta 1969 je na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Za njim je iz pristajalnega plovila "Orel" na Mesečeva tla stopil Edwin Aldrin. Vesoljca sta na Luni ostala 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: dalet "To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo." Izkrcanje vesoljcev in njuna opravila je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je dogodek spremljalo približno pol milijarde ljudi. Luna je hvaležna tema cele vrste popevk, prisluhnimo ansamblu Danila Kocjančiča in prijateljev: Luna sije
V kraju Arqua pri Padovi je na današnji dan leta 1374 v 69-em letu umrl pesnik Francesco Petrarca. Ljubezenska občutja je oblikoval predvsem s pomočjo soneta, ki je po njegovi zaslugi postal za nekaj stoletij glavna lirska oblika. V Žejah pri Prestranku se je na današnji dan leta 1904 rodil tigrovec Jakob Semec. Leta 1928 se je vključil v ilegalno organizacijo Tigr, in sicer v trojko z Ivanom Vadnolom in Francetom Slugo. Trojka je zbirala orožje, razpečevala in tihotapila literaturo. Z orožjem so oskrbeli skupino Pinka Tomažiča v Trstu. Po izdajstvu fašističnega provokatorja Negrija ga je policija aretirala julija 1940. Na drugem tržaškem procesu je bil obsojen na 30 let ječe. Iz kaznilnice v Civitavecchii so ga hudo bolnega premestili v kaznilniški sanatorij na otoku Pianosa, kjer je leta 1943 umrl. Podrobnosti o tem je zbrala Vera Bergoč V Mariboru se je na današnji dan leta 1922 rodila novinarka Neva Lah - Lukeš. Gimnazijo je končala v rodnem mestu, a vojna ji je prekrižala študijske načrte. Po osvoboditvi sta se z možem, igralcem Joškom Lukešom, preselila v Trst. Leta 1953 se je Neva Lukeš zaposlila na naši radijski postaji, s katero je že prej sodelovala. Kar 29 let je pripravljala nedeljsko oddajo Sosednji kraji in ljudje, o dopisniških dogodivščinah pa je ob radijskemu Abrahamu leta 1999 povedala Ime Ambróž izhaja iz latinskega imena Ambrosius. To razlagajo z grškima besedama ambrosios in ambrotos v pomenu "nesmrten, božji, božanski". Ambróž je tudi priimek. Danes se bomo ustavili pri patronimičnem priimku Ambróžič. Statistiki so jih našteli 994, največ, 312, v gorenjski in 147 v goriški statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Ambróžič po pogostnosti uvrščen na 171. mesto. Fašisti so jih poitalijančili v Ambrosi. V Travniku se je na današnji dan leta 1914 rodil skladatelj Josef Paleniček. Odraščal je v Pragi, kjer je po pravu diplomiral še na konservatoriju in se izpopolnjeval v Parizu. Uveljavil se je kot koncertni pianist, kasneje se je posvetil profesuri. Iz vsestranskega skladateljskega opusa velja omeniti sonato za klavir iz leta 1936. Josefu Pa`leničku prisluhnimo v posnetku Potopljene katedrale Claudea Debussyja
Španskemu vitezu Ryuju Rodrigu Díazu de Bivarju je leta 1094 uspelo zasesti Valencijo. Organiziral je gospostvo, ki ga je uspešno branil pred maroškimi Almoravidi vse do svoje smrti leta 1099. O njegovih bojih proti mavrskim vladarjem Zaragoze so kmalu pripovedovale vse ljudske pripovedke in pesnitve. Opisal ga je tudi najstarejši španski junaški ep Pesem o Cidu. Na današnji dan leta 1919 se je na Opčinah rodil publicist Vid Vremec. Že zelo mlad se je vključil v protifašistično ilegalno gibanje v Trstu, večkrat je bil zaprt. Na drugem tržaškem procesu je bil obsojen na 15 let ječe. Tako se ga je spominjal ga-1452. Zaporno kazen je prestajal v Fossanu, leta 1944 mu je uspelo pobegniti k partizanom v Kosovelovi brigadi. Po vojni je v Kopru zbral veliko gradiva o narodnoosvobodilnem boju, ki ga je objavil v številnih člankih in knjigah. Arnold je pri nas redek priimek. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli le 43, v telefonskem imeniku jih na Primorskem nismo zasledili. Fašisti so ga poitalijančili v Arnoldi. Arnold je ime nemškega izvora in izhaja, kot njegovi različici Arnhold in Arnwald, iz starovisokonemških besed aro, arn v pomenu "orel" in waltan " vladati". V Ljubljani je po daljši bolezni na današnji dan leta 2004 umrla sopranistka Ksenija Vidali - Žebre. Solo petje je študirala v Trstu, kjer pa kljub velikemu talentu ni mogla dobiti angažmaja. Tako se je leta 1934 preselila v Ljubljano, kjer je prvič nastopila kot Mimi v operi La boheme. Kmalu se je kot sopranistka uveljavila tudi v tujini, najprej v Italiji, nato še na Portugalskem, v Španiji in Avstriji. Ob 80-em življenjskem jubileju se je takole spominjala devetletnega plodnega ustvarjanja v Ljubljani Prisluhnimo Kseniji Vidali v arhivskem posnetku arije Mimi iz 1. dejanja opere La Boheme
Na današnji dan leta 1054 je prišlo do dokončnega razkola krščanske Cerkve na katoliško in pravoslavno vejo. Odposlanec papeža Leona IX., kardinal Humbert, je na oltar v cerkvi Hagia Sofia v Konstantinoplu položil listino o izobčenju patriarha Mihaela Kerularija. Slednji je na izobčenje odgovoril z enakim ukrepom - izobčil je papeževega odposlanca in s tem zapečatil še danes trajajočo ločitev katoličanov in pravoslavcev. Danes se spominjamo slikarja Božidarja Jakca. Rodil se je leta 1899 v Novem mestu. Študiral je v Pragi in študijsko potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. V partizanih je narisal veličastno zbirko portretov. Po vojni je vodil Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Imel je okrog 200 razstav, ustvaril je enega najbogatejših opusov slik, grafik in risb. Jakac je leta 1949 postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil je član več tujih akademij, od leta 1982 tudi evropske. O tem hranimo v našem arhivu magnetofonski zapis V Vipavi se je na današnji dan leta 1909 rodil kmet, gostilničar in tigrovec Miro Princes, ki je bil med tistimi zavednimi slovenskimi fanti, ki so se odločno uprli fašističnemu poitaljančevanju in zatiranju primorskih Slovencev. Bil je tesno povezan z Zorkom Jelinčičem, ki mu je iz Gorice pošiljal literaturo. Sin Ivan se ga tako spominja Priimek Car je Merku uvrstil med dostojanstvene determinitive. Statistiki so jih našteli 420. Med vsemi priimki je Car po pogostnosti uvrščen na 812. mesto.V telefonskem imeniku smo našli tudi patronimični obliki Carič in Carevič. V Trstu se je na današnji dan leta 1924 rodila operna pevka Ondina Klasinc - Otta. Leta 2011 se je tako spominjala svoje otroške odločitve/ dalet. Skladatelj Danilo Švara jo je po vojni priporočil ansamblu ljubljanske opere, kjer je uspešno debitirala v vlogi Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Kor svobodna umetnica je kasneje prepotovala vso Evropo in dobršni del Afrike. Kasneje je sprejela angažmaja v mariborski in zagrebški operi. Z naslovno vlogo Manon se je leta 1972 poslovila. Na posnetku iz leta 1959 orkestru ljubljanskega radia dirigira Danilo Švara
Francoski finančni, industrijski in mornariški državni upravnik Jean-Baptiste Colbert je poleti leta 1664 ustanovil Vzhodnoindijsko družbo s sedežem v Lorientu in Zahodnoindijsko družbo z matično luko Le Havrom. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Sevenne, Levantske in Senegalske družbe. Trgovske družbe so tako postale najpomembnejši dejavnik čezmorskega širjenja francoske oblasti. V Ilirski Bistrici se je na današnji dan leta 1884 rodil strojni inženir Bogumil Žnidaršič. V Pragi je študiral tehniko in urejal glasilo Slovenski tehnik. Leta 1906 je bil med ustanovitelji revije in organizacije Svobodna misel. Čez dve leti se je izselil v Argentino, kjer je več kot 15 let sodeloval pri gradnji železnic. Nato se je odpovedal državni službi. V Čilu je kupil otok in se preživljal s kamnolomom. Ob štiristoletnici kobilarne je bilo v Lipici na današnji dan leta 1980 posebej slovesno ob prihodu poštne kočije Dunaj - Trst. Prisluhnimo našemu tedanjemu reporterju Zoranu Debenjaku V Budimpešti se je na današnji dan leta 1944 rodil kipar, arhitekt, izumitelj Ernő Rubik. Diplomiral je na Tehnični univerzi v Budimpešti. Na fakulteti za arhitekturo je leta 1967 začel podiplomski študij na kiparski in notranji arhitekturi. Leta 1974 je zaključil prvi prototip Rubikove kocke, ki so jo kasneje prodali v več kot 300 milijonih izvodov. Primer priimka, nastalega iz poklicnega imena, je tudi sicer redek priimek Hlápec. Merku zanj piše, da je vezan na službo v okviru družine in navaja še obliko Clapiz na Goriškem. Priimek Hlápec se ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet, sporoča Statistični urad. Dejstvo, da ga nismo našli niti v telefonskem imeniku, priča le še zgodovinskemu vedenju o tem priimku. Na današnji dan leta 2004 je umrl dirigent Carlos Kleiber. Pokopali so ga v Konjšici v Zasavju, kjer leži tudi njegova žena, balerina Stanka Brezovar. Družina je leta 1935 odšla v Argentino. Carlos je tam leta 1950 začel glasbeno izobraževanje. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnil v Evropo, kjer je najprej študiral kemijo v Zuerichu, leta 1952 pa se je odločil, da bo življenje posvetil glasbi. Še istega leta je postal korepetitor v Muenchnu. Prisluhnimo zdaj Državnemu bavarskemu orkestru, ki je pod taktirko Carlosa Kleiberja posnel uverturo k Straussovi opereti Netopir
Danes se spominjamo zavedne kmečke družine Pervanje, po domače Klokovih iz Praprotnega brda na Šentviški planoti. Na današnji dan leta 1859 rojenemu Fortunatu Pervanjetu in 20 let mlajši Antoniji Podgornik se je rodilo devet otrok. Vzgojila sta jih v dosledne borce za osvoboditev Primorske. Anton, Franc, Stanko, Edvin in Anamarija so postali znani partizani, po vojni so bili vsi poklicno uspešni. Na današnji dan leta 1984 je v Mariboru umrla igralka Hedvika Čus - Vika Podgorska. Po končanem učiteljišču v Gorici je kot begunka v Innsbrucku obiskovala trgovsko šolo. V Mariboru se je po prvi svetovni vojni zaposlila kot uradnica in uspešno končala dramsko šolo ter dve sezoni igrala v mariborskem gledališču. Zatem se je v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu razvila v eno največjih jugoslovanskih dramskih igralk. Avstrijski ginekolog Hermann Knaus je na današnji dan leta 1929 objavil dognanja svojih raziskav, ki jih je pozneje z japonskim zdravnikom Kjusakom Oginom razvil v metodo ugotavljanja plodnih in neplodnih dni. To je postala edina metoda za nadzorovanje rojstev, ki jo je sprejela Katoliška cerkev in je zaradi nezanesljivosti dobila ime 'vatikanska ruleta'. Na današnji dan leta 2004 je ob 15 uri in 4 minute potres stresel severozahodni del Slovenije in znova najhuje prizadel Bovec z okolico. Prisluhnimo arhiviranemu oglašanju Milana Štulca/ Potres je zahteval tudi človeško žrtev. Skupil jo je italijanski planinec, ki ga je med spuščanjem proti domu Klementa Juga v Lepeni pokopalo v dolino valeče se kamenje. Po oglejskem škofu Mohorju je na ozemlju nekdanjega patriarhata nastalo ogromno število krajevnh in osebnih imen. Kot priimek ga prvič zasledimo v Trstu v zapisu Mocor. Iz njega sta izpeljana priimka Mohorac, Mohôrčič. Fašisti so te priimke poitalijančili v Macorini, Marcorsi ali Marcori in Marcorsini. Danes se spominjamo znamenitega čilskega pesnika, avtorja Dvanajstih ljubezenskih pesmi in himničnega Velikega speva, svojstvene zgodovinske freske Čila. Na današnji dan leta 1904 rojeni Pablo Neruda je leta 1971 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Prisluhnimo Nerudovi pesmi Asi como hoy matan negros, ki jo je uglasbil ansambel Inti illimani
V Edessi se je na današnji dan leta 154 rodil sirski gnostik Bardesanes. Bil je tvorec sirske poezije in prvi teolog. Bogat je njegov književni opus, ki so ga prevajali tudi v grščino, v celoti je ohranjena le knjiga O zakonih držav. Edeški škof ga je že kot mladeniča uvedel v krščanstvo. Deloma je ohranjena knjiga psalmov, med katerimi so najbolj znani Himna duše in Poroka z modrostjo. Na današnji dan leta 1909 se je na Vrhniki rodil geograf in speleolog France Habe. Največji del njegovega ustvarjalnega opusa je povezan z Inštitutom za raziskovanje Krasa v Postojni, na katerem je delal vse do upokojitve leta 1977. Ob svojem 90-em jubileju je podzemni svet označil kot svojstveno celino, svojih sodelavcev pa se je takole spominjal V istrskih Bezjakih se je na današnji dan leta 1944 rodil podjetnik Bruno Korelič. Po diplomi na ljubljanski ekonomski fakulteti se je zaposlil na Feršpedu, nato pa v Intereuropi v Kopru. Zatem je tri leta delal v Ljubljani kot pomočnik republiškega komisarja za promet in zveze, leta 1977 pa je bil imenovan za predsednika poslovnega odbora Luke Koper. Leta 1982 so ga izvolili za predsednika tedanje koprske občinske skupščine. Leta 1990 je v Trstu delal kot predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije. Vodenje Luke Koper je spet prevzel leta 1993. Po podelitvi vseslovenske nagrade Manager leta 2001 je povedal: V Trstu se je na današnji dan leta 1974 začela mednarodna konferenca o položaju narodnih manjšin. V arhivu hranimo kritično oceno Borisa Raceta, tedanjega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Danes se pomudimo pri izpeljankah priimkov iz predkrščanskih slovanskih imen. Ime Ljubo je lahko nastalo iz pridevnika 'ljub' ali pa gre za skrajšano obliko slovanskih zloženih imen: Ljubodrag, Ljubomir, Ljuboslav, Slavoljub. Taka imena sodijo med najstarejša slovenska imena. Zanimivo, da je priimek Ljubič lahko izpeljanka iz moške ali ženske oblike imena, torej patronimičen ali metronimičen. Dvojno sestavljeni pa je priimek Ljubičič, ki so ga fašisti preimenovali v Amadori ali Amoroso, Ljubič v Amati, tudi Amoroso. V Veroni je na današnji dan leta 1594 umrl skladatelj in organist Paulo Bellasio. Zlasti po madrigalih, izdal jih je kar v petih knjigah, ga uvščajo v rimsko šolo, sicer pa njegov obširen glasbeni opus sodi v pozno renesanso. Belassijevo canzonetto "Perche Fuggi, Anima Mia"je posnela Dominique Corbiau, z zasedbo Ensemble Sferar
Na današnji dan leta 1409 so predstavniki Benetk in neapeljskega kralja Ladislava podpisali pogodbo, s katero so Benetke za 100 tisoč dukatov odkupile vse severnojadranske otoke do Zadra, prostovoljno se jim je priključil še Rab, Krk pa je ohranil samostojnost. V Boljuncu se je na današnji dan leta 1905 rodil učitelj in javni delavec Oskar Venturini - Šandar. Po maturi na tolminskem učiteljišču je po naboru prebegnil v Jugoslavijo. Leta 1941 se je v Senovem izognil nemškemu izgnanstvu s preselitvijo v Dobovo. Čez eno leto je postal borec Dolenjskega odreda Gubčeve brigade. Po italijanski kapitulaciji je organiziral partizansko šolstvo, po vojni je bil šolski nadzornik, vendar so ga že leta 1946 izgnali iz Gorice. Preselil se je v Koper, kjer je doktorju Danilu Miliču pomagal ustanoviti delniško družbo Radiofonija in do upokojitve delal kot tajnik. V arhivu hranimo tudi pričevanje Bruna Škerlavaja V Radečah se je na današnji dan leta 1920 rodil novinar, politik in publicist Lado Pohar. Zaradi vojne je maturiral šele leta 1945, v Beogradu je končal diplomatsko šolo in ob delu diplomiral na Višji šoli za politične vede v Ljubljani. Že kot dijak se je pridružil Osvobodilni fronti. Aprila 1945 je postal glavni urednik Partizanskega dnevnika. Po vojni je sodeloval v pripravah na pariško mirovno konferenco in kasneje delal pri Tanjugu. Od leta 1951 do 1956 je bil direktor naše radijske postaje. Vtise je ob našem 45-em jubileju takole strnil Kasneje je bil Lado Pohar prvi direktor Televizije Slovenije, kjer je ustanovil in do upokojitve vodil Službo za raziskovanje programa. Priimek Nardín je Merku izpeljujal iz svetniškega imena Lenart. Statistiki so jih našteli 166, od tega skoraj polovico v goriški statistični regiji. Med vsemi priimki je Nardín po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 624. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Nardini. Ob 65-ti obletnici krstne izvedbe Preproste simfonije Benjamina Brittna, ki jo je v Norwichu dirigiral sam avtor, prisluhnimo posnetku šaljivega finala. Norveškemu komornemu orkestru dirigira Iona Brown
Na današnji dan leta 1444 je v Budimpešti umrl Peter Pavel Vergerij starejši, pedagog in zgodovinar. Izhajal je iz znane koprske plemiške družine. Ko so julija 1380 Genovežani delno porušili Koper, se je družina zatekla v Padovo. Tam je študiral in se zatem izpopolnjeval v Firencah in Bologni. V Firencah je še zelo mlad poučeval dialektiko, v Bologni pa je bil lektor in je napisal prvi poskus komedije v času humanizma. Njegovo najpomembnejše delo je obširen učni načrt za mladeniče plemiških družin. O tem podrobneje pisatelj in knjižničar Marco Apollonio Na pariški mirovni konferenci je na današnji dan leta 1919 član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije Matija Slavič z veliko vnemo utemeljeval upravičenost jugoslovanskih zahtev po priključitvi Prekmurja. Toda šele, ko je bilo Jugoslaviji priznano štajersko Podravje z Mariborom, je vrhovni svet peterice 8. julija priznal tudi Prekmurje. Na današnji dan leta 2004 je v izolski bolnišnici umrl novinar Mario Abram. Na tržaški univerzi je študiral ekonomijo, po vojni pa pravo in politične vede v Ljubljani. Že v dijaških letih se je priključil tržaški mladini, ki jo je vodil Pinko Tomažič. Partizanom se je pridružil že leta 1941. Pri 9. korpusu je organiziral enoto italijanskih borcev, kasneje je bil politkomisar tržaške brigade Fontanot. Po vojni je urejal glasilo Istria nuova in oddaje v italijanščini za radio Beograd, od leta 1950 pa je delal in kasneje tudi vodil našo radijsko postajo. Ob odprtju novega poslopja radia Koper je leta 1964 povedal Ledinska imena in iz njih izpeljane priimke Slovenci pogosto tvorimo s pripono - nik. Merku tako navaja primer: ko je za kak kraj značilna prisotnost javorja ali kar javorjevega gozda, ustarimo krajevno ime in iz njega izpeljani priimek Jávornik, ki nam tako pove, od kod izhaja njegov nosilec. Med vsemi priimki je Jávornik po pogostnosti uvrščen na 131. mesto. Statistiki so našteli tisoč 155 nosilcev, od tega po tretjino v savinjski in osrednjeslovenski statistični regiji, na Primorskem pa jih je manj kot pol odstotka. Na današnji dan leta 1819 se je v Zagrebu rodil skladatelj Vatroslav Lisinski. Študiral je pravo in filozofijo ter delal kot uradnik. Leta 1840 je postal dirigent orkestra in zbora Ilirskega pevskega društva, s katerima je uspešno gostoval. Bil je prvi poklicni hrvaški glasbenik. Zadnja leta je preživel v bedi in osamljenosti. Napisal je 70 elegičnih samospevov, operi Ljubezen in sovraštvo ter orkestralno idilo Večer. Prisluhnimo zboru in orkestru zagrebške opere v finalu iz opere Porin. Dirigira Mladen Bašić
Nemški fizik Georg Simon Ohm, ki je umrl na današnji dan leta 1854 v Münchnu, je raziskoval predvsem širjenje električnega in zvočnega valovanja. Ohmova akustična spoznanja je izpopolnil Herman von Helmholtz z ugotovitvijo, da človeško uho zazna samo sinusoidno zvočno valovanje zraka kot enostaven ton, periodično valovanje pa kot vrsto tonov. S prvo soško bitko, ki se je končala na današnji dan leta 1915, so Italijani načrtovali osvojitev Tolminske in prodor na črti od Plav do Jadrana, vendar jim, razen delne zasedbe zahodnega roba kraške planote pri Sredipolju, Romjanu in Selcu, ni uspelo izpolniti načrtov. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1924 rodila igralka Alenka Svetel. V Drami je nastopala od leta 1944 do 1952, zatem pa se je zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. Alenka Svetel je sodila med igralke, ki so z enakim posluhom igrale mladostne, celo otroške, pa tudi zapletene značajske like. V arhivu hranimo mladinsko radijsko igro Hrestač Aleksandra Dumasa Na Brionih so se na današnji dan leta 1991 sestali predstavniki Slovenije, SFRJ in Evropske skupnosti. Sprejeta je bila Brionska deklaracija, s katero je bil uveden trimesečni moratorij za slovensko osamosvajanje. V arhivu hranimo dragoceno pričevanje Janeza Drnovška Priimek Vivóda je Merku izpeljal iz slovanskega imena vójvoda in ga tako uvrstil v skupino dostojanstvenih priimkov. Statistiki so našteli le 96 nosilcev. Med vsemi priimki je priimek Vivóda po pogostnosti uvrščen na 4 tisoč 410. mesto. Skoraj 2 tretjini jih živi v istrsko-kraški statistični regiji. V francoskem Anderneyju se je na današnji dan leta 1934 rodil pozavnist in skladatelj Vinko Globokar. Kratek čas je živel in delal v Ljubljani, kjer je igral v Plesnem orkestru Radia Ljubljana. Zatem se je v Parizu uveljavil kot virtuoz na pozavni. Kot glasbeni avantgardist raziskuje nove zvočne možnosti pihal in elektronike. Ob podelitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, je Vinko Globokar povedal Prisluhnimo Globokarjevi skladbi Discours osem za pihalni orkester. V portoroškem Avditoriju jo je leta 1999 zaigral Pihalni kvintet Slowind
6.7. V Michiganu so se na današnji dan leta 1854 povezali nasprotniki suženjstva in v Jacksonu ustanovili Republikansko stranko. Ta je nastala zatem ko so v Kansasu in Nebraski sprejeli zakon, po katerem kongres v teh državah ni imel pristojnosti ob izdaji dovoljenja za kupovanje sužnjev, temveč je bilo to vprašanje v pristojnosti lokalne vlade. Tako je Republikanska stranka naglo pridobivala somišljenike, zlasti v severnih ameriških državah. V Obrovu se je na današnji dan leta 1910 rodil novinar Rudi Udovič. Gimnazijo je obiskoval v Kopru in na Sušaku. Med študijem na Agronomski in Filozofski fakulteti v Zagrebu je pisal za Glas Istre. Med vojno se je pridružil partizanom in osvoboditev dočakal v ustaških zaporih. 1. maja leta 1949 je prišel v Koper na našo radijsko postajo, kjer je vodil redakcijo poročil v italijanskem programu. Obenem je vodil humoristično-satirične oddaje Franina in Jurina, Pepi in Tone, Vane in Juca, kasneje pa v Primorskih novicah znamenito rubriko Barba Vane. Na Proseku se je na današnji dan leta 1924 rodil zdravnik Ivan Cibic. Tehnične šole v Trstu ni končal, saj se je leta 1942 pridružil partizanom. Boj za svobodo mu je prinesel tudi poklicno odločitev. Prisluhnimo odlomku oddaje Sosednji kraji in ljudje Maturiral je šele leta 1950 v Ljubljani, kjer se je zatem vpisal na medicinsko fakulteto. Bil je direktor Zdravstvenega doma Ljubljana center. V Zagrebu je specializiral splošno medicino in končal podiplomski študij organizacije zdravstva. Iz imena Dominik, oziroma Domenik, je Merku izpeljal izvor priimkov Doménič, Doménis, Domíničič, pa tudi Ménič in morda Trínko. Dodaja, da je v Kanalski dolini priimek Májcinger, prav tako kakor osrednjeslovenski Méncinger, nastal kot nemški patronimik. Ime Dominik povezuje z latinsko besedo dominus "gospodar, gospod, lastnik, posestnik, prireditelj, gostitelj, vladar, soprog, ljubček." Fašisti so priimke Doménič, Doménis, Domíničič poitalijančili v Domini. V Madridu je na današnji dan leta 1999 umrl skladatelj Joacquin Rodrigo. V Valenciji je pri Francisu Antichu študiral harmonijo in kompozicijo. Leta 1925, potem ko je že napisal nekaj uspešnih del, se je vpisal na L'Ecole Normal v Parizu, kjer je študiral pri Paulu Dukasu. Leta 1939 je napisal veliko delo Concierto de Aranjuez. Navdih je našel v življenju Španije 18. stoletja. Prisluhnimo odlomku 3. stavka. Kitarista Johna Williamsa spremlja Londonska Filharmonija pod taktirko Louisa Fre`manxa
Do današnjega dne leta 1044 je bil Samuel Aba madžarski kralj. Na dvoru Štefana I. Ogrskega je bil sprva kraljevi namestnik, nádor. Po Štefanovi smrti je Peter Orseolo neuspešno vladal pod vplivom tujcev, zato so ga zamenjali s Samuelom Abo. Toda Orseolo se je s pomočjo svetorimskega cesarja Henrika III. vrnil na oblast dobro leto potem, ko je Aba opustošil Bavarsko. V Biljah se je na današnji dan leta 1899 rodil gospodarstvenik Ciril Nemec. Po gimnaziji v Gorici in Ljubljani je v Lousanni leta 1924 doktoriral iz ekonomskih ved. Zatem je v Beogradu služboval v Francosko-srbski banki, nato pa kot direktor izvoza pri podjetju Prizad. Po drugi svetovni vojni je bil direktor uvoznega podjetja Centroprom in sodeloval pri podpisu prvih trgovinskih državnih sporazumov nove Jugoslavije. Na današnji dan leta 1910 se je pri Sv. Ivanu v Trstu rodil Miloš Strgar, telesnokulturni delavec in sodnik. Že kot gimnazijec se je v Ljubljani pridružil Sokolu in se posvetil gimnastiki. Nastopil je v jugoslovanski reprezentanci in reprezentanci Svobodnega tržaškega ozemlja. Od leta 1953 je v Kopru poučeval in organiziral gimnastično vadbo, tri leta kasneje pa je postal mednarodni sodnik. Z Aldom Ruplom je izdal knjigo Množična in športna gimnastika na Primorskem v obdobju od 1945 do 1953 in ob tej priložnosti v pogovoru z Milošem Ivančičem dejal V Ženevi je na današnji dan leta 1959 umrl odvetnik in lutkar Vittorio Podrecca. Po gimnaziji v rojstnem Čedadu je v Padovi študiral pravo in nato delal v očetovi pisarni v Rimu. Leta 1912 je ustanovil lutkovno gledališče, ki mu je prineslo svetovni sloves. Izdelal je kar 2 tisoč izvirnih lutk, vzgojil je 25 lutkarjev. Sedaj z deželno podporo z njegovimi lutkami nastopa Tržaško stalno gledališče Furlanije Julijske krajine. Zanimivo, da po svetniku Cirilu Slovenci nimamo priimka. Zanemarljivo je tudi število nosilcev priimka Čirovič, tako da jih stastiki uvrščajo v kategorijo tistih, ki se ne pojavljajo ali pa je njihovo število manjše od 5. Ime Ciril izhaja iz grškega imena Kyrillos in ga razlagajo iz besed kyriakos, kyrios v pomenu "pripadajoč bogu". Spomnimo se še 70-e obletnice znamenitega jazzovskega standarda. Billie Holiday, ki je umrla 17. julija 1959 zaradi ciroze jeter, je na današnji dan leta 1939 posnela Them There Eyes
Na današnji dan leta 1054 je eksplodirala najsvetlejša zvezda v času človekovega opazovanja - Supernova v ozvezdju Zete Tauri. Pri belem dnevu so jo lahko opazovali 23 dni. Njeni ostanki, znani kot meglica Rakovica, imajo premer 48 bilijonov kilometrov in se še razširjajo. Oddaljena je kakih 4 tisoč sto svetlobnih let. V bližini savojskega kraja Sallanches je na današnji dan leta 1934 umrla znanstvenica Marija Sklodowska Curie. Odkrila je radij in polonij. Leta 1903 sta z možem Pierrom Curiem prejela Nobelovo nagrado za fiziko, leta 1911 pa je prejela še Nobelovo nagrado za kemijo. Blažka Müller Pograjc, ki je avtorica gledališke predstave o znanstvenici, je povedala V Celju se je na današnji dan leta 1949 rodil japonolog Andrej Bekeš. Odraščal je v Kopru, kjer je končal gimnazijo. V Ljubljani je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo leta 1975 magistriral iz matematike. Zatem se je odločil za obisk Japonske, kjer je leta 1981 na univerzi v Osaki magistriral iz sodobnega japonskega jezikoslovja, čez 5 let pa je na univerzi v Cukubi uspešno ubranil disertacijo. Leta 1988 je postal docent za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede, od leta 2003 pa je profesor za japonologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ko je prejel visoko japonsko odlikovanje, je v pogovoru s Tjašo Škamperle povedal Andrej Bekeš je izdal Slovar japonskih stavčnih členov. Urh je v Sloveniji razširjen priimek. Statistiki so našteli kar 770 nosilcev, tretjino v gorenjski in osrednjeslovenski statistični regiji, v istrsko-kraški regiji pa le 18, najbrž ga zato Merku ne navaja. Med vsemi priimki je Urh po pogostnosti uvrščen na 272. mesto. Fašisti so Urh poitalijančili v Uriani. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1944 rodil dirigent Uroš Lajovic. Po študiju kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani se je izpolnjeval na Mozarteumu v Salzburgu in na dunajski Visoki šoli za glasbeno in scensko umetnost. Dirigentsko kariero je pričel v Slovenski filharmoniji. Leta 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum, ki je deloval do leta 2001 in žel mednarodne uspehe. Zatem je bil profesor na Visoki šoli za glasbeno in scensko umetnost na Dunaju. Njegova koncertna zgodovina beleži že več kot 1300 nastopov v Sloveniji in tujini. Lansko jesen je prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost in po podelitvi povedal. Prisluhnimo odlomku Mozartovega Divertimenta za godalni orkester v F -duru. Komornemu orkestru Slovenicum je na snemanju dirigiral Uroš Lajovic
Velíka njórka (znanstveno ime Pinguinus impennis ali Alca impennis) je bila ptica neletalka iz reda pobrežnikov Charadriiformes. Vse do 18. stoletja so jo lovili zaradi hrane, perje pa so uporabili za izdelavo žimnic. Njeno bivalno področje je obsegalo otoke severne Kanade, Grenlandijo, Islandijo, Norveško, Irsko in Britanijo, sčasoma pa so jo iztrebili. Zadnji par so pobili na današnji dan leta 1844 na Islandiji. Na Ptuju je na današnji dan leta 1874 umrl jezikoslovec Oroslav Caf. Jezikovno nadarjen se je že v gimnaziji naučil slovanske jezike, v okviru bogoslovja pa še semitske. V Framu je začel študirati indoevropsko jezikoslovje po Boppu in Pottu ter se naučil vseh indoevropskih jezikov, od stare indijščine do keltščine. Marljivo je zbiral gradivo za slovenski slovar in slovnico. Žal je Miklošičevo ponudbo iz 1856, da bi skupno izdala slovar, zavrnil, tako je njegovo gradivo uporabil Pleteršnik. V spodnjeavstrijskem Edlachu je na današnji dan leta 1904 umrl utemeljitelj političnega cionizma, Theodor Herzel. Na Dunaju je deloval kot pisatelj in politik. Njegovi najbolj znani deli sta Judovska država in Poskus moderne rešitve judovskega vprašanja. V Bazovici se je na današnji dan leta 1934 rodil pianist, skladatelj in dirigent Aleksander Vodopivec. Bil je korepetitor v opernem gledališču Verdi v Trstu, pisal je scensko glasbo za Slovensko stalno gledališče. Znani so številni njegovi kabaretni songi. Vodil je jazz orkester in tržaški festival slovenske popevke. O tem je ob letošnji obuditvi festivala povedal Za zborovske skladbe je prejel veliko nagrad. Tomazétič je manj pogosta oblika patronimičnega priimka, nastalega iz imena apostola Tomaža. Njegova pogostnost je manjša kot pet. V telefonskem imenu smo našli dva nosilca le na Kambreškem, in sicer v Srednjem. Fašisti so priimek poitalijančili v Tomasini ali v Tomaselli. Na današnji dan pred 160 leti se je v Hukvaldiju rodil moravski skladatelj Leoš Janaček. Po študiju v Pragi, Leipzigu in na Dunaju, je v Brnu ustanovil in vodil orgelsko šolo. Z opero Jenufa je utemeljil češki realizem. Na temelju ljudske pesmi je razvil svoj slog, v katerem se prepletajo romantična dediščina Smetane in Dvoržaka ter impresionistični vplivi Musorgskega. Prisluhnimo Moravskemu plesu iz Najačkove Suite-serenade opus 3. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers
Na današnji dan leta 1504 je v moldavski Suceavi umrl kralj Štefan tretji Veliki. Osmanom, oziroma Turkom, je iztrgal besarabski Akkerman in leta 1469 premagal Mongole. V Parizu se je na današnji dan leta 1904 rodil tenisač in modni oblikovalec Jean René Lacoste. Trikrat je osvojil Amatersko prvenstvo Francije, po dvakrat pa Prvenstvo Anglije in ameriško prvenstvo. Bil je eden izmed »Štirih mušketirjev«, četverice francoskih tenisačev, ki so bili v dvajsetih in tridesetih letih v teniškem vrhu. Leta 1933 je oblikoval polo majčke z znamenitim krokodilčkom, simbolom provansalskega mesta Nimes, ki je postal tudi njegov osebni zaščitni znak. S pomočjo žene, golfistke René, se je družba razvila v multinacionalko športne konfekcije. V Prapetnem Brdu na Šentviški planoti se je na današnji leta 1914 rodil partizan in publicist Edvin Pervanje. Zaposlil se je v Milanu, vendar je že septembra leta 1941 začel sodelovati z Osvobodilno fronto in se čez dve leti pridružil partizanom 9. korpusa. Od jeseni leta 1944 pa do osvoboditve je pomagal pri organizaciji prekomorskih brigad v Italiji in deloval kot pomočnik politkomisarja IV. prekomorske brigade. Po osvoboditvi je delal na veleposlaništvu v Rimu, upokojil pa se je na sekretariatu za notranje zadeve v Ljubljani, kjer se je posvetil zgodovini narodnoosvobodilnega boja. V osamosvojitveni vojni za Slovenijo je na današnji dan leta 1991 padel Stanislav Požar, civilni delavec v službi tedanje Jugoslovanske ljudske armade. Ubili so ga, ko se je kot sopotnik v osebnem avtomobilu odpeljal iz vojašnice v Hrastju. Radovan Lukman je bil tedaj na postojnski upravi za notranje zadeve kot inšpektor zadolžen za organizacijske priprave in usposabljanje rezervne in stalne sestave policije. Ob 15-ti obletnici manevrske strukture Teritorialne obrambe je o okoliščinah Požarjeve smrti povedal Tudi na Primorskem pogost priimek Žigón. Merku ga izvorno izpeljuje iz svetniškega imena Sigismund. Med vsemi priimki je priimek Žigón po pogostnosti uvrščen na 717. mesto, statistiki so jih našteli 459, največ v goriški statistični regiji. Fašisti so ga poitalijančili v Sigoni. Na današnji dan leta 1714 se je v gozdarjevi družini rodil skladatelj Christoph Willibald Gluck. Uspel je z osmimi opernimi partiturami, ki so mu odprle vrata evropskih odrov. Iz opere Paris in Helena prisluhnimo ariji "O del mio dolce ardor". Mezzosopranistko Marjano Lipovšek spremlja pianist Anthony Spiri
Sežig Jana Husa na grmadi je na današnji dan leta 1419 sprožil tolikšno ogorčenje, da so njegovi privrženci odstavili mestni svet, člane, pretežno Nemce, pa so enostavno pometali skozi okna Hradčanov. Izbruhnila je vstaja proti Vaclavu IV. in njegovemu polbratu, nemškemu cesarju Sigismundu, ki se je po Vaclavovi smrti polastil češke krone. Na današnji dan leta 1854 so zgradili prvo gorsko železnico v Evropi. Pod vzhodnalpskim prelazom Semmering je Carl Ghega začrtal 1430 metrov dolg predor na nadmorski višini 897 metrov, na progi pa je še 15 predorov in 16 viaduktov. O tem podrobnej železničarski zgodoinar Mladen Bogič V Medani se je na današnji dan leta 1899 rodil polkovnik Vladimir Gradnik. Po goriški gimnaziji so ga v Kobaridu mobilizirali in kot avstrijski vojak 97-ga tržaškega polka se je udeležil upora v Radgoni. Kasneje so ga premestili v Ukrajino, kjer je v slovenskem polku Nanos v Tiraspolu prisegel srbskemu kralju Petru prvemu. Po končani vojni se je udeležil bojev za severno mejo. Leta 1923 je končal vojaško akademijo v Beogradu. Iz nemškega ujetništva se je vrnil šele avgusta 1945. Kot oficir je predaval na višji vojni akademiji v Beogradu. Po upokojitvi je v Novi Gorici izdal knjigo Krvavo Posočje. V Trstu je na današnji dan leta 2009 po daljši bolezni v 81. letu umrl profesor in organizator telesne vzgoje, trener, novinar in pisatelj Bojan Pavletič. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Jugoslavijo. Po vojni se je vrnil v Trst, kjer je maturiral na slovenskem učiteljišču, nato pa je študiral na Zavodu za telesno kulturo in diplomiral leta 1951. Že leta 1950 je začel poučevati na nižji srednji šoli v Rojanu, kasneje na srednjih šolah v Trstu, kjer je ostal vse do pokoja. Leta 1988 je prejel Žagarjevo nagrado, ko ga je pred mikrofon povabila Silvija Mozetič Aleksander je tudi na Primorskem redek priimek. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli 6, v telefonskem imeniku smo jih našli v Kromberku in Petelinjah. Ime Alexander razlagajo iz grškega glagola alekso "odbijam, odvračam, branim". V Hamburgu je na današnji dan leta 1764 umrl skladatelj, diplomat in muzikolog Johann Mattheson. Iz obsežnega opusa oper, oratorijev, sonat in cantat velja omeniti vokalne skladbe. Znan je njegov traktat o baročni glasbi. Prisluhnimo odlomku 2. sonate v izvedbi Tria Corelli.
Neposredni vzrok prve križarske vojne je bilo islamsko-selduško ogrožanje bizantinskega carstva. Leta 1095 se je cesar Aleksej I. Komnen, ki je bil sposoben vojščak, obrnil na papeža Urbana II. s prošnjo po pomoči pri ponovnem osvajanju Anatolije. Papež se je na prošnjo odzval. Kar štiri samostojne armade so sodelovale v prvi križarski vojni in dosegle zmago nad Seldžuki. Po dolgotrajnem obleganju je Anatolija padla, križarji pa so na današnji dan leta 1099 zavzeli Jeruzalem. Danes se spominjamo narodnega delavca in žrtve fašističnega nasilja. V Železnikih se je na današnji dan leta 1874 rodil Jakob Čemažar. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in ga dokončal v Gorici. Služboval je v Krkavčah, na Opčinah, v Koštaboni in v Šmarjah pri Kopru. Fašisti so ga leta 1923 izgnali v konfinacijo. Rešil ga je nekdanji tržaški škof Karlin, ko ga je sprejel v mariborsko škofijo. Fašistično preganjanje ga je živčno tako izčrpalo, da je kmalu zatem umrl. Na današnji dan leta 1975 je v Seči umrl španski borec in pisec Jože Vergan. Po prvi svetovni vojni se je vključil v Komunistično partijo Italije. Septembra 1933 je pobegnil v Maribor in se kasneje umaknil v Francijo, kjer je delal kot aktivist Ljudske fronte. Zatem se je udeležil bojev za Madrid in postal poročnik. Po demobilizaciji je bil zaprt v Franciji. Decembra 1944 je postal član jugoslovanske vojne misije in nato komandant taborišča nemških vojnih ujetnikov v Marseillu. Pri založbi Borec je po vojni izšla knjiga spominov Od Marezig do Madrida, o kateri je povedal Dva apostola sta imela sorodno in po obliki podobno ime, ki se zrcali tudi v dveh različnih oblikah, kakor ju je sprejela slovenščina: Matéj ali Matévž in Matíja, ki so vsi tudi postali priimek. Danes se ustavimo pri patronimičnih priimkih Matévčič, Matévšič, skrajšani Maté, Mátešič, Mátelič, Matévc, medtem ko je Matékovič balkanskega izvora, piše Merku. Ustavimo se pri priimku Mátelič. Statistiki so jih našteli 140, od tega kar 52 v goriški, 32 v osrednjeslovenski in 12 v istrsko-kraški statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Mátelič po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 136. mesto. Fašisti so Máteliče poitalijančili v Matelli. Kar 300 tisoč navdušencev mladostniške subkulture, ki je sanjala o ljubezni in svobodi, se je na današnji dan leta 1969 zbralo na tridnevnem festivalu rocka in umetnostnem sejmu v Wooodstocku. Jimi Hendrix in Janis Joplin sta bila glavni zvezdi. Prisluhnimo tedanji Hendrixovi uspešnici Star Spangled Banner
Francoski revolucionarji so idejne temelje dobili v prosvetljenstvu. Poslanci meščanstva kot tretjega stanu so se razglasili za ustavodajno narodno skupščino, pariške množice, več kot 900 rokodelcev, trgovcev in meščanov skupaj z dvema enotama Francoske garde, pa so na današnji dan leta 1789 napadle Bastiljo, osovraženi državni zapor in simbol starega režima. V Parizu so ob stoletnici revolucije ustanovili drugo internacionalo, mednarodno zvezo socialističnega delavskega gibanja. Zahtevali so uvedbo 8-urnega delavnika in prepoved dela otrok, mlajših od 14 let. Na današnji dan leta 1914 se je v Knežaku rodil sodnik in odvetnik Franc Škrlj. Zaradi peripetij med šolanjem na Reki, v Padovi, Benetkah in Trstu je kar trikrat diplomiral in se vključil v osvobodilno gibanje. Po osvoboditvi Trsta je opravljal številne dolžnosti in pomagal ustanavljati celo vrsto ustanov, kasneje v tedanji coni B našo radijsko postajo, česar se je tako spominjal Spominjamo se tudi "nogometne vojne", ki je izbruhnila na današnji dan leta 1969. Reprezentanca Hondurasa je v kvalifikacijski tekmi premagala Salvador. Ob povratnem dvoboju so Salvadorci zažgali hotel, v katerem so stanovali nogometni nasprotniki. Sledilo je splošno maščevanje nad 30 tisoč navijači. Nogometni vojni je botrovala prisilna izselitev salvadorskih plantažnih delavcev iz Hondurasa. Krajevni determinativi so na različne načine prispevali tudi k oblikovanju priimkov. Merku navaja primer Vógrič, Vogrín, Ugrín, ki so si ga zaslužili naši ljudje, ki so trgovali z Madžari. Danes bomo podrobneje govorili o priimku Vógrič. Satistiki so jih ob zadnjem popisu našteli 159, od tega dobro polovico v goriški statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Vógrič po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 746. mesto. Fašisti so Vógriče poitalijančili v Vogrini ali v Vorisi. V Coyoacánu, predelu mesta Mexico City, je na današnji dan leta 1954 umrla slikarka Magdalena Carmen Frida Kahlo y Calderon. Že kot študentka medicine je spoznala kubističnega slikarja Diega Rivero, bodočega soproga in slikarskega mentorja. Po prometni nesreči se je povsem posvetila slikanju, večinoma avtoportretom. Ti simbolistično razkrivajo bolečino okrevanja. Njeno življenje je ovekovečilo več filmov. Leta 2002 je v filmu Frida zablestela tudi mehiška pevka Lila Downs, ki je v duetu s Caetanom Velosom zapela pesem Burn it Blue in prejela oskarja
Na današnji dan leta 1834 se je v Kamnjah rodil šolnik Franc Vodopivec. Po učiteljski pripravnici v Gorici je poučeval v Kobaridu in šolanje nadaljeval na Dunaju. Za slovenske osnovne šole je izdelal Zemljevid poknežene grofije Goriške in Gradiščanske in zanj prejel nagrado na svetovni razstavi na Dunaju. Na današnji dan leta 1944 so v gozdni hiši pri Čaparovici predstavniki italijanskih partizanov ustanovili Unijo Italijanov Istre in Reke. Kasneje se je preimenovala v Unijo Italijanov, ki je danes krovna organizacija italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji. Ob tej priložnosti je center za zgodovinske raziskave iz Rovinja izdal knjigo Enza Giuricina "Italijanska narodna skupnost 1944-2006". Giuricin je takrat povedal V Trnjavski Kuti na Hrvaškem je na današnji dan leta 1944 umrl mladinski pisatelj Josip Vandot, ki se je v zgodovino zapisal s trilogijo mladinskih planinskih zgodb, v katere kot glavnega junaka postavi desetletnega fantiča z imenom Kekec, po katerem so leta 1951 posneli film. V arhivu hranimo pričevanje Matije Barla V El Puertu de Santa María je na današnji dan leta 2009 umrla María del Carmen Bousada de Lara, ki je kot najstarejša ženska na svetu s pomočjo umetne oploditve leta 2006 rodila dvojčke. Ob rojstvu otrok je bila stara 67 let. Priimek Hládnik po Merkuju izvira iz ledinskega imena, to je prebivalec kraja, kjer je zaradi bližine kake hladne vode, lahko pa tudi zaradi prisotnosti hladnega vetra, vedno hladnejši od mejnih krajev. Med vsemi priimki je Hládnik po pogostnosti uvrščen na 654. mesto Statistiki so jih našteli 481, od tega kar 37 odstotkov v goriški statistični regiji. Fašisti so ga poitalijančili v Gelli. V Rodežu pri Anhovem je na današnji dan leta 1944 v Soči utonil narodni heroj Jože Srebrnič. Zaradi političnega delovanja ni končal študija prava v Gradcu. Po mobilizaciji je tik pred koncem prve svetovne vojne zbežal k Rusom, kjer je delal tudi v okviru italijanske Socialistične stranke in kasneje Komunistične partije. Fašisti so ga konfinirali kar za 17 let, od koder je uspel zbežati k primorskim partizanom. Srebrniču v spomin je skladatelj Makso Pirnik napisal pesem Smrt v Brdih. Leta 1959 se je njenega nastanka takole spominjal Smrt v Brdih poje Partizanski pevski zbor
Neveljaven email naslov