Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
Na današnji dan leta 14 pred našim štetjem je v Noli umrl rimski vladar in vojskovodja August. Rimski državi je pozneje priključil celotno kasnejše slovensko ozemlje. Na območju Ljubljane so v času njegovega vladanja ustanovili prvi legijski tabor. Ivan Sivec avtor romana o Emoni je ob 2 tisoč letnici pobudo za pisanje romana tako obrazložil dalet Na današnji dan leta 1914 se je je začel napad vojske nemškega cesarstva na Francijo. Po nemškem načrtu bi morali nasprotnikove položaje na severu preseči v hitrem naskoku. Na žalost pa je vojna trajala kar tisoč pesto 64 dni, padlo je kar okoli 900 tisoč francoskih vojakov. Kralj osemtisočakov, tako so imenovali na današnji dan leta 1944 v Brixnu rojenega alpinista in raziskovalca ter publicista Reinholda Messnerja. Leta 2009 je v oddaji Marise Macchi Svet popotnikov tako pojasnil otroške vzgibe svoje gorniške usode Reinhold Messner je prvi človek, ki je osvojil vse osemtisočake in prvi, ki je samostojno priplezal na Mount Everest brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. V vasici Sella di Valsugana je na današni dan leta 1954 umrl novinar in politik Alcide De Gasperi. Študiral je na Dunaju in Insbrucku, kjer je vodil klub tridentinskih študentov in dopisoval v čaospis Il Trentino, ki ga je kasneje tudi urejal. Bil je poslanec avstroogrskega, po letu 1919 pa rimskega parlamenta. Med drugo svetovno vojno je delal v vatikanski knjižnici, kjer je zasnoval program stranke Krščanske demokracije. Po angloameriški zasedbi južne Italije je postal član Komiteja narodne osvoboditve, leta 1945 pa postal ministrski predsednik. 10. avgusta leta 1946 je na pariški mirovni konfrenci o tržaškem vprašanju povedal Harej je vipavski priimek, piše Merku in dodaja, da je nastal iz poganskega imena Hári, v pomenu zdravje. Statistiki so našteli 138 nosilcev, od tega večino, kar 114, v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Harej poitalijančili v Arri. V Florenci je na današnji dan leta 1744 umrl skladatelj Carlo Arrigoni. V rodnem mestu so izvedli del njegova oratorija, sledilo je gostovanje v Londonu, kjer je igral in pel v Handlovih predstavah, leta 1734 pa so uprizorili njegovo opero Fernando. Čez tri leta je postal dvorni skladatelj komorne glasbe na Dunaju. Artemandoline Baroque Ensemble je posnel Arrigonijevo Sonato en trio.
V Korasanu se je na današnji dan leta 1414 rodil pesnik Nur ad-Din Abd ar-Rahman Jami. Velja za glavnega sufijskega pesnika 15. stoletja. Iz obsežnega opusa omenimo zbirki Magnun in Layla ter Salaman in Absal. Avstrijska vojska je na današnji dan leta 1914 začela ofenzivo na ruskem bojišču. Med 18. in 23. avgustom 1914 je na obsežnem območju med rekama Vislo in Dnjestrom prišlo do hudih in krvavih bojev med avstro-ogrskimi in ruskimi enotami. Na Teharjah pri Celju se je na današnji dan leta 1919 rodl novinar Gustav Guzej. Po meščanski šoli se je v Celju zaposlil v tiskarni. Med nemško zasedbo so ga poslali na prisilno delo v Loeben, od koder je pobegnil in se leta 1943 pridružil Osvobodilni fronti in pomagal organizirati partizanske tiskarne po Štajerskem in Koroškem, zadnje mesece vojne pa je delal v propagandni skupini Glavnega štaba. Maja in junija 1945 je bil Guzej v Trstu. Po demobilizaciji je delal v uredništvu Ljudske pravice, med službovanjem je študiral ekonomijo, diplomiral pa je na politologiji. Leta 1958 je prišel v Piran, kjer je delal kot politik in novinar. Vrsto let je vodil dopisništvo Dela v Kopru, kjer je vzgojil celo vrsto mladih novinarjev. Ob 90.tem jubileju se je Gustav Guzej tako spominjal tedanjih časov Iz skrajšane osnove imena Gabrijel smo verjetno dobili tudi priimke Jeletič, Jelina in Jelušič. Priimek Jelina je prisoten samo na Goriškem, kjer so statistiki našteli vseh 12 nosilcev tega priimka. Fašisti so ga poitalijančili v Lussi. Medtem ko priimek Jelina skorajda ni prisoten, statistiki jih niso našteli niti 5, pa je bistveno več nosilcev priimka Jelušič. Od 94 naštetih jih kar 68 živi v goriški statistični regiji. Tudi Jelušiče so fašisti preimenovali v Lussi. V Mühlackerju je na današnji dan leta 1994 v starosti 88 let umr basist Gottlob Frick. Kariero je začel v zboru državne opere v Stuttgartu, zaslovel pa je z vlogami v Wagnerjevih operah, zato prisluhnimo napitnici Als Büblein klein iz opere Falstaff, ki jo je posnel z orkestrom berlinske opere
Danes slavimo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v spomin na dan, ko je leta 1919 vojaška oblast predala upravljanje nad Prekmurjem civilni oblasti. Ob ljudski razglasitvi osvobojenega Prekmurja se je v Beltincih zbralo večkot 20 tisoč Prekmurcev. To je bil prvi slovenski ljudski tabor v Prekmurju. Več o njegovi zgodovini pa v pogovoru Lidije Kosi z direktorico Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti Metko Fujs. Zaradi silovitega vdora nemške vojske se je na današnji dan leta 1914 belgijska prestolnica iz Bruslja preselila v Antwerpen. V vzhodni Prusiji se je začela bitka pri Tannenbergu, ki je pomenila polom za drugo rusko armado, vendar je nemškega generala Morkeja prisilila, da je iz zahodne fronte moral preseliti enote, kar je povzročilo zastoj pri načrtovanem pohodu na Pariz. Spominjamo se tudi ustanovitve partizanske divizije Garibaldi - Natisone, in sicer na današnji dan leta 1944. Ustanovili so jo v furlanski vasici Stremis. Ob boku 9. korpusa je divizija sodelovala v zaključnih bojih za osvoboditev Primorske s Trstom. V arhivu hranimo posnetek s proslave 25. obletnice Garibaldinske brigade Fontanot, ki je bila v Metliki leta 1969. Tedaj je Vladimir Kenda tako obujal spomine Iacoléttig, Jakomín, Jakulín in Jakús so po Merkuju hibridne priimkovne oblike iz svetniškega imena Jakov, v katerih se premešajo slovenske in furlanske značilnosti. Zaustavimo se pri priimku Jakomín. Statistiki so našteli 321 nosilcev, od tega 251 v istrskokraški statistični regiji, dobri dve tretjini. Fašisti so jih poitalijančili v Giacomini. V New Yorku je na današnji dan leta 1954 umrl pevec Billy Murray, ki se je v zgodovino zapisal s prvimi gramofonskimi posnetki, zato velja prisluhniti prvi uspešnici iz leta 1903. Naslov pesmi je Bedelia
V kraju Sibiu na Sedmograškem je na današnji dan leta 1554 umrl superintendant evangeličanske cerkve Pavel Biner, rojen v Kranju leta 1495. Bil je Trubarjev sodelavec v Ljubljani, večkrat zaprt in pomiloščen ter izgnan na Sedmograško. Ohranjena je Binerjeva obsežna knjiga Izpoved vere. Bitka za Liege je prva bitka prve svetovne vojne ob nemški zasedbi Belgije. Ob kanjonu reke Meuse je mesto varovalo sedem močnih utrb s težkim topništvom. Kar 10 dni je nemška vojska potrebovala, da je zasedla zadnjo utrdbo na današnji dan leta 1914, zahvaljujoč predvsem Kruppovim haubicam, imenovim "Debela Berta" in Škodinim topovom. V Košani se je na današnji dan leta 1943 rodil novinar Zoran Debenjak. Še kot absolvent Fakultete za politične vede, sociologijo in novinarstvo se je leta 1971 zaposlil na naši radijski postaji .Z Dragom Mislejem Mefom sta leta 1975 vodila odmevnih 5 stopinj v prazno, kasneje je poročal o turizmu. Prav Mef mu je ob ob upokojitvi sredi maja leta 2007 napisal karierni nekrolog, prebrala ga je Janja Lešnik Ob štiristoletnici lipiške kobilarne leta 1980 je bilo posebej slovesno ob prihodu poštne kočije Dunaj-Trst v Lipico. Prisluhnimo našemu tedanjemu reporterju Zoranu Debenjaku Propadajoče vasi, arhitektonske bisere v istrskem zaledju so po razmahu množičnega turističnega razvoja obmorskega pasu skušali reševati z različnimi pobudami, ena najbolj posrečenih je zadevala Grožnjan, mestece umetnosti. Na današnji dan leta 1974 je mikrobilolog profesor Miha likar takole obrazložil svoj odnos do likovne umetnosti in dejavnost njegove galerije Ars medica Merku pravi, da priimek Roseáno označuje naše Rezijane, potujoče kramarje in rokodelce. Sodeč po statističnih podatkih je ta priimek, podobno kot Rezijan ali Rezjan, pri nas redek, saj se ne pojavlja, ali pa je njegova pogostnost manjša od pet. V mestu Hope, v ameriški zvezni državi Arkansas se je na današnji dan leta 1934 rodila pevka in igralka Revoyda Frierson - Ketty Lester. Kot pevka cerkvenega zbora je bila nagrajena s štipendijo za študij v San Franciscu, kjer je začela nastopati. Leta 1962 je posnela uspešnico Love Letters, s katero se je prebila na vrh ameriške in britanske lestvice najbolj poslušanih popevk
Duhovnik in teolog Ignacij Lojolski, ki ga je inkvizicija že večkrat vabila na pogovor, je na današnji dan leta 1534 s šestimi študijskimi tovariši ustanovil Družbo Jezusovo. Jezuiti so kmalu zatem postali gonilna sila evropske protireformacije. Po nemškem topniškim napadu na belgijsko mesto Dinant so na današnji dan leta 1914 saksonske enote ubile kar 674 meščanov, tudi veliko žensk in otrok, med ranjenimi branilci mesta je bil tudi tedanji poročnik in kasneje, po drugi svetovni vojni francoski predsednik Charles de Gaulle. Krute uboje so v propagandni vojni izkoristili zlasti Britanci. V Podkraju se je na današnji dan leta 1919 rodil fotoreporter in publicist Edi Šelhaus. Družina se je kmalu po njegovem rojstvu preselila v Trst, kjer sta oče in mati delala kot potujoča fotografa. Leta 1944 je bil v Radovni huje ranjen in po okrevanju je puško zamenjal s fotoaparatom. Jeseni leta 1945 je s filmsko kamero posnel dramatične dogodke v Trstu. Sledila je kariera časopisnega fotoreporterja pri Slovenskem poročevalcu in Delu. Po upokojitvi se je Edi Šelhaus posvetil publicistiki. O knjigi Stotinka sreče je leta 1985 povedal: Spominjamo se tudi zadnjega velikega ulova tune slovenskih ribičev v tržaškem zalivu. Križ je bil najpomembnejša ribiška vas med Timavo in Trstom. Za velikošmarenske praznike leta 1954 se jim je posrečil obilen ulov tun. Podrobneje o tem Srečko Košuta Žal je bil to zadnji ribiški praznik na slovenskem Tržaškem. Medtem ko so statistiki ob zadnjem popisu našteli 43 nosilcev priimka Arnold, pa je Arne v priimkovni obliki redkejši, saj so jih ob popisu našteli manj kot pet. Arne je okrajšava imena Arnold in izhaja, tako kot različici Arnhold in Arnwald, iz starovisokonemških besed aro v pomenu "orel" in waltan "vladati". Fašisti so priimek Arnold spremenili v Arnoldi. Na ženinem posestvu v Polinovki je na današnji dan leta 1914 umrl skladatelj, profesor in dirigent Anatoly Konstantinovich Liadov. Na sanctpeterburškem koservatoriju je študiral klavir, violino in kompozicijo. Skladateljsko je nenehno izpopolnjeval svoje, sprva pretežno klavirske skladbe, zaslovel pa je s poemami Baba Yaga, Kikimora in Uklenjeno jezero. Prisluhnimo Liadovi skladbi Carilion in pianistu Aleksandru Brailowskemu
V Anconi je na današnji dan leta 1464 umrl papež, humanist in zgodovinar Enej Silvij Piiccolomini, od leta 1458 papež Pij II.. Leta 1462 je med drugim potrdil škofijo v Ljubljani. V knjigi o cesarju Frideriku III. je posebno poglavje namenil tudi koroškemu obredu ustoličevanja na Knežjem kamnu. V noči s 14. na 15. avgust leta 1512 se je dvema čuvajema strunjanskih vinogradov prikazala Marija in jima naročila: "Recita župniku, naj popravi cerkev na hribu, sicer gorje Piranu!" Govorice o čudežni prikazni so se hitro razširile in piranski mestni svet je obnovo cerkvice zaupal bratovščini Matere božje, kasneje pa so za najpomembnejšo istrsko božjo pot skrbeli frančiškani, ki jo letos po 107 letih zapuščajo. O tem podrobneje pater Niko Žvokelj Strunjansko župnijo je prevzel Bojan Ravbar Na današnji dan leta 1864 so tedanjo Kazino v Vipavi slovesno preimenovali v Narodno čitavnico, zatem ko so 14. aprila istega leta v Ajdovščini ustanovili Čitalnico. Bila je 13. slovenska čitalnica in šesta na Primorskem. Danes deluje v okviru ajdovske Lavričeve knjižnice, ki ima skupaj s podružnicami 162 tisoč enot gradiva. Ob jubileju je poročala Karin Zorn Japonska, ki je bila v prvi svetovni vojni na strani antante, je na današnji dan leta 1914 od Nemčije z ultimatom zahtevala umik njene vojaške mornarice iz kitajskih voda in z ozemlja Qingdao. Britanski feldmaršal John Denton Pinkstone je dopotoval v Pariz na posvetovanje s štabom francoske vojske. Britanci so sprva hoteli svojo zaveznico podpreti zgolj simbolično, z manjšim ekspedicijskim korpusom. Priimka Makór in Mákorič izpeljuje Merku iz svetniškega imena Hermagóras, oziroma iz imena legendarnega oglejskega škofa in ju imenuje hibridna priimka, saj sta nastala iz furlanske imenske oblike Macór. Statistiki so našteli 24 nosilcev priimka Makór, patronimični priimek Mákorič je še številčnejši, statistiki so jih našteli 72, od tega dobri tretjini v goriški statistični regiji. Fašisti so ju poitalijančili v Macorini ali Marcorini. V kalifornijskem mestu Clear Lake je na današnji dan leta 1964 umrl pevec in kitarist Johnny Burnette. Leta 1952 je skupaj z bratom ustanovil band The Rhythm Rangers, zaslovel pa je šele po preselitvi v Kalifornijo in sodelovanju z Rickyem Nelsonom. Kasneje so njegove skladbe posneli tudi Beatlesi, mi pa prisluhnimo uspešni Dreamin`
V Bizancu je na današnji dan leta 1134 umrla cesarica Irena, žena cesarja Ivana II. Komnena. Kot ogrska princesa Piroška se je leta 1104 poročila in v Bizancu zaslovela kot dobrodelnica z ustanavljanjem bolnišnic in domov za onemogle, dala je zgraditi tudi cerkev Kristusa Pantokratorja. Tudi v prvi svetovni vojni so vojaki pisali svoje dnevnike. Med njimi se je ohranil dnevnik Ljubljačana Cirila Prestorja, ki je današnji dan leta 1914 tako zabeležil: "Ob 10 uri je obojestranski ogenj na fronti utihnil. Ordonančni nadporočnik Lavrič je šel preko Drine. Prišel nazaj z vestjo, da so se Srbi umaknili. Pionirji so hitro napravili mostove in šli smo preko Drine v Srbijo. Kakih 10 km preko meje smo se nastanili in imeli odmor. Ugotovili smo, da je par vojakov s 3 topovi in kakih 50 četnikov zadrževalo 20.000 mož močno divizijo celih 5 dni. V Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1949 rodil pesnik in sociolog Matjaž Hanžek. Bil je član skupine OHO in soavtor njenih zbornikov. Leta 2001 je postal slovenski varuh človekovih pravic, letos je bil na listi Združene levice izvoljen za poslanca. O strpnosti in uspešnosti mladih je leta 2001 v pogovoru s Tjašo Škamperle tako razmišljal V zdravilišču Golnik je na današnji dan leta 1959 umrla učiteljica Mara Samsa. Med vojno je zbolela za tuberkulozo, vendar je organizirala tečaje za učiteljice in pisala v Partizanski dnevnik, Slovenko in Pionirja. Po vojni je urejala mladinsko glasilo Galeb. Leta 1982 se je je sin Bogo tako spominjal Rado je skrajšana oblika zloženih slovanskih imen, ki imajo morfem -rad, naprimer Radigoj, Radislav, Radivoj, Radoljub, Radomir, Radoslav ali Milorad. Sestavina -rad v teh imenih pomeni "vesel". Merku ga uvršča v skupino predkrščanskih slovanskih imen, iz katerih so nastali tudi priimki Radinja, Rádica, Rádovič in Rádman. Ob zadnjem popisu prebivalstva so v Sloveniji našteli 19 primerov priimka Radinja, Radovičev so našteli 65, Radmanov pa 124. Fašisti so Radoviče poitalijančili v Radoni. Na današnji dan leta 1959 se je v Ebbu Valu rodil pevec in kitarist ter pesnik Mark Nevin. Zaslovel je leta 1987, ko je s škotsko akustično pop skupino Fairground Attraction posnel uspešnico Perfect. Mark Nevin je nadaljeval solistično kariero in sodeloval s različnimi glasbeniki, med njimi zlasti s Stevenom Patrickom Morrisseyem. Prisluhnimo Marku Nevinu in uspešnici s tretje plošče Fairground Attraction Find My Love
V Yumuchuanu je v boju z Mogoli na današnji dan leta 1424 padel največji kitajski cesar dinastije Ming, ki je bolj znan po romanizirani obliki imena Yongle, sicer rojen kot Zhu Di (Ču Ti). Prestolnico je preselil v rodni Peking, kjer je dal zgraditi Prepovedano mesto; v Nankingu, prejšnji prestolnici, pa še znameniti stolp iz porcelana. Uveljavil je tudi cesarske izpite za izbiro birokratov. Pravi spopadi med Avstroogrsko vojsko in Srbijo so se začeli 12. avgusta 1914 s cersko bitko. Avstroogrska vojska je mejo prestopila na Drini, 9. korpus 2. armade je zavzel Šabac. Srbi napada iz Bosne niso pričakovali, svoje sile so hitro prerazporedili in pripravili načrt za bitko, ki je trajala do 14. avgusta. V cerski bitki je sodelovalo okoli 200 tisoč vojakov avstroogrske vojske in okoli 180 tisoč srbskih vojakov. Iz Celovca so na današnji dan leta 1914 na rusko bojišče poslali 17.pešpolk imenovan tudi "polk kranjskih Janezov", ki v prvem boju 26. avgusta izgubi polovico častnikov in vojakov. V 90. letu je na današnji dan leta 2004 v Kopru umrl režiser, scenograf, organizator in učitelj Srečko Tič. Po učiteljišču v Ljubljani je služboval kot učitelj v Zagorju, Trbovljah in na Jesenicah. Delal je v amaterskih gledališčih. Leta 1954 je tudi poklicno postal režiser, scenograf in tehnični vodja Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru. Po razpustitvi gledališča leta 1957 je še sedem let ostal v Kopru kot organizator kulturnih prireditev. Zatem je bil do upokojitve še tehnični vodja Ljubljanskega festivala in ravnatelj gledališča na Jesenicah. V karieri je postavil na oder več kot sto del domačih in tujih avtorjev. Po njegovi poti je šel vnuk Gašper, ki se je Srečka Tiča v pogovoru z Nevo Zajc tako spominjal Iz svetniškega priimka Fabijan, oziroma Flabianus izpeljuje Merku tudi priimek Hlábijan in Klabijan, ki pa sta pri nas redka. Bistveno več je nosilcev priimka Habjan, po statistističnih podatkih 774, tako da je ta priimek na 268. mestu. Fašisti so jih poitalijančili v Fabiani. V Mestu Lee's Summit, v ameriški zvezni državi Missouri se je na današnji dan leta 1954 rodil jazzovski kitarist in skladatelj Patrick Bruce "Pat" Metheny. Združil je elemente progresivnega, sodobnega jazza, post-bop-a in jazz fusion-a. Posnel je celo vrsto plošč, od katerih so tri 'postale zlate', prejel je kar 20 grammyjev. Prilsuhnimo odlomku iz oddaje Mojce Maljevac Jazz in jazz
Zadnji rimsko-nemški cesar Franc II. je na današnji dan leta 1804 ustanovil cesarstvo avstrijskih dednih dežel in si nadel naslov dednega cesarja Avstrije. V Trstu se je na današnji 1869 rodil novinar in zgodovinar Angelo Vivante. Po končanem pravu v Bologni se je zaposlil v tedaj liberalnem dnevniku Il Piccolo, od leta 1902 se je zbližal s tržaškimi socialisti in leta 1908 postal urednik njihovega časopisa Il lavoratore, vendar se je kmalu razšel. Posvetil se je študiju političnih, gospodarskih in nacionalnih problemov Trsta, kar je strnil v knjigi Jadranski iridentizem, o čemer podrobneje Borut Klabjan Na današnji dan leta 1914 je Francija napovedala vojno Avstro-ogrskem cesarstvu. Nemško napredovanje ni potekalo po načrtu. Franciji je v zadnjem trenutku uspelo mobilizirati vojsko ter Nemce ustaviti na reki Marni tik pred Parizom. Naslednji poskus Nemcev, da bi dosegli pristanišča ob Rokavskem prelivu ter tako preprečili pomoč zaveznikov, se je končal v prvi bitki pri Ypresu. Na današnji dan leta 1924 se je pri plezanju v zahodnem delu severne stene Triglava smrtno ponesrečil alpinist in filozof Klemen Jug. Filozofijo je študiral v Ljubljani in doktoriral z disertacijo O nagonskih doživljajih. Kasneje je psihologijo izpopolnjeval v Padovi. Poleti leta 1920 se je prvič povzpel na Triglav, v 93 dneh je opravil kar 54 zahtevnih tur . Podrobneje o liku Klementa Juga režiser Jaka Ivanc Posthumno so objavili filozofsko razpravo Klementa Juga O vesti, deloma je objavljen tudi njegov Dnevnik. . Ime Jasna izhaja iz pridevnika jasna in pomensko ustreza imenu Klara, h kateremu je tudi koledarsko uvrščeno. Med stotimi najpogostejšimi ženskimi imeni je Jasna na 97. mestu. Metronimični priimek Jasnič sodi med redke priimke na Slovenskem. Statistiki so jih našteli 31, od tega dobro polovico v goriški statistični regiji. Fašisti so ga poitalijančili v Clari. Na današnji dan leta 1904 se je v Birds Pointu, v ameriški zvezni državi Missouri, rodil jazz pianist Jess Stacy. Zaslovel je v dobi swinga. Glasbi se je posvetil že kot srednješolec v Cape Girardeuju v Missouriju in kmalu začel igrati v šolskih zasedbah. Uveljavil se je v Chicagu, kjer je začel igrati z velikani jazza, posebej po letu 1935, ko ga je v svoj orkester povabil Benny Goodman. Prisluhnimo uspešnici Willow Weep for me
V Ljubljani je na današnji dan leta 1699 umrl kamnosek Mihael Kuša. V rodni Ajdovščini se je izučil kamnoseške obrti, delavnico pa je odprl v Ljubljani, kjer je s svojimi deli opremil številne slovenske in hrvaške cerkve. V Vzhodni Prusiji se je na današnji dan leta 1914 končala razvrstitev čet nemške 8. armade. Nemški križarki Goeben in Bresal sta se v Dardanelih pridružile turški mornarici. Na zahodni fronti so nemške enote zasedle Mulhouse. Zahodna fronta je bila bojna črta prve svetovne vojne, ki je potekala od tromeje med Francijo, Švico in Nemčijo skozi Amiens do Ostendeja. V Ljubljani je na današnji dan leta 1969 umrl pesnik in pripovednik Tone Seliškar. Po učiteljišču je poučeval, po vojni je bil novinar in urednik Založbe Borec. Po nekajletnem bivanju med slovenskimi izseljenci v Clevelandu je v Ljubljani ustanovil Slovensko izseljensko matico in jo več let tudi vodil. S pesniškim prvencem, zbirko Trbovlje, je utemeljil socialno liriko. Najbolj znan je kot odličen mladinski pisatelj, zlasti z Bratovščino sinjega galeba. O svoji navezanosti na morje je Tone Seliškar leta 1960 povedal Na današnji dan leta 1979 so se na tradiconalnem srečanju na KamenIci zbrali z geslom Slovenci pozdravljajo svoje rojaki iz treh dežel. Iz arhivske oddaje Vesne Čehovin prisluhnimo odlomku vtisov Boža Žuanele Metronimični priimki po svetnicah so precej redki, je zapisal Merku. Po sveti Jeri, ki izhaja iz imena Gertruda navaja priimek Jérič. Ta je na Opčine verjetno prišel s Štajerske, čeprav je po statističnih podatkih prisoten po vsej Sloveniji. Našteli so 988 nosilcev tega priimka, ki je po pogostnosti uvrščen na 175. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Geri ali Ierini. Grški filozof Diogen je prvi opozoril na vesoljski izvor meteoritov. Aristotelov vpliv pa je te ideje zatrl s trditvijo, da naj bi meteorite vzdigovali močni vetrovi. Šele v 18 stoletju so začeli astronomi spet razmišljati o vesoljskem izvoru utrinkov. Leta 1794 je nemški fizik Ernst Chladni postavil teorijo, po kateri se utrinki pojavijo, ko v ozračje priletijo manjši kamni ali drobni prašni delci. O tem podrobneje fizik Bojan Dintinjana. dalet Pesem Zvezde padajo v noč nam bo sedaj zapela Marjana Držaj
V Ženevi se je na današnji dan leta 1704 rodil matematik Gabriel Cramer. Doktoriral je že pri 18-ih letih, pri 20-ih je bil namestnik vodje katedre za matematiko. Pozneje je kot profesor predaval v Ženevi. Njegovo najbolj znano delo je Uvod v analizo algebričnih krivulj. Pisal je o vzrokih za sferoidno obliko Zemlje. V Tekačevem pri Rogaški Slatini se je na današnji dan leta 1844 rodil šolnik in fizik Jakob Čebular. V Gradcu in na Dunaju je študiral filozofijo. Najprej je učil v Gradcu, zatem pa kar 10 let na goriški realki. S Franom Erjavcem se je posvetil ustvarjanju slovenske strokovne terminologije. Napisal je učbenik o fiziki in biografijo Simona Gregorčiča. Nemško cesarstvo je na današnji dan leta 1914 poslalo ruskemu carju ultimat, da mora preklicati svoj odlok o mobilizaciji. Tega dne so v Parizu ubili socialističnega voditelja Jeana Juare`sa, ki je tik pred tem ministrskega predsednika pozval, naj se Francija izogne vojni. Med izvidniškim poletom je na današnji dan leta 1944 po sestrelitvi nad Korziko umrl pisatelj Antoine de Saint-Exupery. Zaslovel je s pravljico Mali princ, napisano leta 1843 v New Yorku, ki je najbolj prevajana knjiga na svetu, doslej so jo izdali v kar 260-ih jezikih. Leta 1966 so pravljico v prevodu Ivana Minattija posneli člani ansambla Odra Mladih iz Kopra. Igrata Jernej Pikl in Ivanka Markežič ga-165 Priimek Iorizzo je po Merkuju nastal iz svetniškega imena Juri. Sodeč po podatkih Statističnega urada se priimek Iorizzo ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša kot pet. Zasledili ga nismo niti v telefonskem imeniku Slovenije. V Celju se je na današnji dan leta 1924 rodil violončelist, zborovodja in profesor Miran Hasl. Nemci so ga izgnali v Srbijo. Po vojni je študiral na pedagoškem oddelku Glasbene akademije. Ob upokojitvi leta 1991 se je tako spominjal dogodkov, ki so ga pred pol stoletja pripeljali v Koper/ ga-10846. Vodil je številne zbore, tudi polpoklicni zbor Radia jugoslovanske cone Trsta, kar 24 let je bil ravnatelj Centra za glasbeno vzgojo Koper in dva mandata poslanec tedanje republiške skupščine. Leta 1959 je Miran Hasl z Vokalnim oktetom iz Pirana posnel pesem Ko b´sodov ne bĺo v priredbi Janka Žirovnika
Glavni proizvod visoko mehanizirane civilizacije je - dolgčas. To je le ena od domislic iz "Parkinsonovega zakona ali rastoče piramide" britanskega zgodovinarja in pisatelja Cyrila Northcota Parkinsona, ki se je rodil na današnji dan leta 1909. Napisal je kakšnih 60 knjig o zgodovini, ekonomiji in človeških pomanjkljivostih. V Solkanu se je na današnji dan leta 1939 rodil kibernetik, publicist in pesnik Lucijan Vuga. Po diplomi na Strojni fakulteti v Ljubljani se je s pomočjo štipendije Združenih narodov v Londonu in Birminghamu izpopolnjeval in postal magister avtomatizacije. Zatem se je zaposlil v Gostolu, Iskri in Cimosu. Kasneje je predaval na Strojni fakulteti. Izdal je knjigo Avtomatizacija. Pri založbi Humar je leta 2001 izdal knjigo Jantarska pot - odgrinjanje tančic iz naše davne preteklosti in na predstavitvi povedal V bližini Šmarij v Vipavski dolini je bilo na današnji dan leta 1944 zborovanje, na katerem je več kot 6 tisoč udeležencev zahtevalo priključitev Slovenskega Primorja k novi Jugoslaviji. "Slovenci smo se že leta borili, ne da bi svet vedel, kdo je, ki se bori proti fašističnemu nasilju. Prisotnost zaveznikov na današnji prireditvi pa pomeni, da je ves svet priznal naše napore in smo tako sprejeti kot četrta sila v zavezniški blok", je poudaril tedanji govorec, doktor Joža Vilfan. Podrobneje o tem zgodovinar Branko Marušič Andrej izhaja iz latinskega imena Andreas, ta pa iz grškega, ki ga povezujejo s pridevnikom andreios v pomenu "možat, pogumen". Priimek Andrež pa je zapisan v urbarju za Postojno že okoli leta 1400. Andrej je kot priimek prisoten le v podravski statistični regiji, našteli so le 19 nosilcev. Bistveno več, 148 nosilcev, ima priimek Andrejčič. Fašisti so ga poitalijančili v Andrei. Ko je na današnji dan leta 1824 skladatelj Gioacchino Rossini postal ravnatelj Italijanskega gledališča v Parizu, je poskrbel za hitrejši pretok opernega in simfoničnega repertoarja, zato prisluhnimo tedanji novosti. Tarantello iz skladbe Fantastična prodajalna je posnel tudi hollywoodski simfonični orkester z dirigentko Carmen Dragon
V začetku 11. stoletja se je bizantinski cesar Vasilij II. začel pripravljati na borbo s carjem Samuelom. Cilj velikega bojnega pohoda je bil osvojiti vzhodne in južne pokrajine, Samuel je izgubil skoraj polovico svojega ozemlja. 29. julija 1014 je bil poražen na gori Belasica blizu Strumice. Vasilij je po zmagi ukazal oslepiti okoli 14 tisoč Samuelovih vojakov, vsakemu stotemu je pustil eno oko, da je slepe tovariše lahko vodil domov. Ob pogledu na tako vojsko je Samuel dobil hud srčni napad in je po dveh dneh umrl. Z avstrijsko vojno napovedjo Srbiji so se bliskoviti diplomatski in vojaški dogodki kar vrstili. Srbiji je priskočila na pomoč Rusija, ki je razglasila mobilizacijo. Dan pozneje je Nemčija napovedala vojno Rusiji, 3. avgusta pa še Franciji, ki ji je na pomoč priskočila Velika Britanija. Oboroženi uvod v prvo svetovno vojno se je začel na današnji dan leta 1914, ko je avstroogrska donavska flota začela obstreljevati Beograd. Cestna afera je že daljnega leta 1969 razkrila krizo odločanja v nekdanji Jugoslaviji. Julija je namreč zvezna vlada v Beogradu v predlogu za razdelitev mednarodnega posojila za gradnjo cest v Jugoslaviji izpustila dva odseka avtoceste Šentilj - Nova Gorica. Tako je bilo v našem radijskem dnevniku objavljeno pojasnilo tedanjega predsednika zvezne vlade, Mitje Ribičiča, deležno velikanske pozornosti. Prisluhnimo odlomku Iz imena Marija izhaja le nekaj metronimičnih priimkov, na Primorskem sta znana dva: Marúšič in Mársič. Ustavimo se pri priimku Marúšič. Statistiki so jih našteli 618, od tega skoraj polovico v goriški statistični regiji. Med vsemi priimki je Marúšič po pogostnosti uvrščen na 426. mesto. Fašisti so jih poitalijančili v Marussi. Za posledicami infarkta je na današnji dan leta 1974 v Londonu umrla Ellen Naomi Cohen, bolj znana kot pevka Cass Elliot. Nastopati je začela v Washingtonu, po preselitvi v New York je pela v nočnih lokalih. Kot študentka se je posvetila ljudski glasbi in leta 1964 z ansamblom The Big 3 izdala prvo ploščo, zaslovela pa je nekaj let kasneje z zasedbo Mamas & Papas. Prisluhnimo uspešnici California dream iz leta 1965
28. julija 1794 so v Parizu usmrtili Robespierra in Saint Justa. Maximilien de Robespierre je bil najpomembnejši voditelj francoske revolucije in njene radikalne avantgarde - jakobincev. Od leta 1789 je bil član generalnih stanov in konstituante, od leta 1792 je bil član Konventa, nato pa je vodil odbor za javno blaginjo. Revolucijo je pripeljal do viška, izključil je Dantona in temeljito obračunal z nasprotniki. Prva svetovna vojna, znana tudi kot Velika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 z vojno napovedjo Avstroogrske kraljevini Srbiji in carski Rusiji. Trajala je do 11. novembra 1918. Borilo se je kar 70 milijonov vojakov, skoraj polovica vseh odraslih moških v Evropi. Umrlo je več kot 16 milijonov vojakov in civilistov, več kot 300 tisoč žrtev je terjala Soška fronta. Vanjo si bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. V Los Angelesu so se na današnji dan leta 1984 začele 23-e poletne olimpijske igre, ki so jih bojkotirali športniki iz nekdanjih prosovjetskih držav v vzhodni Evropi. Na teh igrah je nastopilo kar pet primorskih športnikov, poleg atletinje Lidije Lapajne in jadralca Dušana Puha tudi lipiški jahači. Prisluhnimo odlomku oddaje Justa Ivanoviča, Naši olimpijci pred mikrofonom Iz bibiljskega imena Samson sta nastala priimka Sams in Samsa s krajšo, domačo imensko obliko na -a. Pavle Merku dodaja še patronimik Samšek, ki pa ga nismo našli v telefonskem imeniku Slovenije. Priimek Samsa je danes zelo razširjen na Primorskem, poleg tržaškega območja, ki mu dodajamo Kras, se zgoščeno pojavlja posebej na Bistriškem. Fašisti so priimek Samsa preimenovali v Sanzi. V Vipavi se je na današnji dan leta 1939 v družini glasbenikov rodil kapelnik, pedagog, mentor in ustanovitelj številnih godb na pihala, Leander Pegan. Pozavno je študiral na srednji glasbeni šoli in po diplomi na pedagoški akademiji leta 1963 v Piranu postal kapelnik godbe in ustanovitelj godbeniške šole. Na centru za glasbeno šolo Koper je delal vrsto let, leta 1986 je tako predstavil krstno izvedbo romance Zmaj v Postojnski jami/ dalet. Leta 1989 se je Leander Pegan preselil v Sežano, kjer je do upokojitve vodil glasbeno šolo in ustanovil revijo Kraških pihalnih godb. Prisluhnimo odlomku skladbe Bojana Adamiča, Zmaj v Postonjski jami, v izvedbi postojnske godbe
Francoskemu kralju Philipu II, imenovanemu tudi Augustus, je z zmago v bitki pri Bouvinu, proti enotam angleškega kralja Ivana, na današnji dan leta 1214 uspelo rešiti se angleške nadvlade in zasesti ozemlja do Rokavskega preliva, vključno z Normandijo. Smrt Jana Husa leta 1415 je razvnela husitske vojne, ki so se končale šele leta 1436. Na današnji dan leta 1419 so se njegovi privrženci in nasledniki v Pragi uprli. Izbruhnila je vstaja proti Valclavu IV in njegovemu nemškemu polbratu, cesarju Sigismundu, ki se je po Vaclavovi smrti polastil češke krone. Na današnji dan leta 1949 se je v Pulju rodil politik Aurelio Juri. Po maturi v Kopru je vpisal pravo na ljubljanski univerzi, vendar se je že pred koncem študija leta 1969 zaposlil kot carinik. Čez tri leta je postal novinar na naši radijski postaji, kasneje je delal na koprski televiziji in se posvetil političnemu delovanju, najprej v skupnosti Italijanov, nato v Zvezi komunistov. Leta 1990 je bil kot kandidat stranke demokratične prenove izvoljen v slovenski parlament, takrat je postal tudi koprski župan. Po lokalnih volitvah leta 1998 je Tomažu Dimicu takole pojasnil razočaranje Koprčanov, ki po odločbi ustavnega sodišča niso mogli voliti Aurelio Juri je bil kasneje državnozborski, pa tudi evropski poslanec. Glas 'f' je stoletja nazaj spravljal Slovence v zadrego, zato ni nič čudno, da je grško ime Filip doživelo v slovenskem prostoru krajšave in spremembe. Med take primere spremenjenih patronimičnih priimkov Merku uvršča tudi priimek Lípovž. Statistiki so ob zadnjem popisu našteli 54 nosilcev tega priimka, od tega skoraj polovico v goriški statistični regiji. Med vsemi priimki je Lípovž po pogostnosti uvrščen na 6 tisoč 911. mesto. Fašisti so jih poitalijančili v Filippi ali Filippini. V zgornještajerskem Schröttnu se je na današnji dan leta 1734 rodil skladatelj in pedagog Jakob Frančišek Zupan. Iz skromnih življenjepisnih virov je znano le, da je leta 1757 prišel v Kamnik, kjer je na domu župnijskega organista poučeval, vendar so ga z višjo plačo zvabili v Komendo. Vrnitev v Kamnik je bila poplačana s službo organista in zborovodje. Pisal je sakralne skladbe, je pa tudi avtor prve slovenske opere Belin, katere notni zapis je veljal za izgubljenega do leta 2008. Prisluhnimo odlomku Sonate v C-duru za orgle v izvedbi Milka Bizjaka
Na Uncu pri Rakeku je na današnji dan leta 1934 umrl general in pesnik Rudolf Maister - Vojanov. Med prvo svetovno vojno je v Mariboru kot major postal poveljnik okrožnega poveljstva. Novembra 1918 je prevzel poveljstvo nad Mariborom in v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev. Podrobneje o tem Maistrov rezervni stotnik Anton Osterc. Kot predporočno darilo izvoljenki Marici Stergerjevi je Rudolf Maister leta 1904 v Ljubljani izdal zbirko Poezije, druga zbirka Kitica mojih je izšla leta 1929. Bruno Hartman je o Maistrovi poeziji povedal Po zaostrovanju odnosov s Srbijo je cesar na Dunaju na današnji dan leta 1914 razglasil splošno mobilizacijo, s katero so vpoklicali vse sposobne moške med 21-im in 42-im letom starosti. Radio osvobodilne fronte - ROF je začel oddajati na današnji dan leta 1944 v okupirani Ljubljani. Prva oddaja se je začela ob 21. uri z nagovorom Slovencem. Avgusta so začeli prebirati tudi vojna poročila. V arhivu hranimo posnetek, ki je nastal 20 let kasneje; bereta Bara Adamič in Jože Javoršek Ime Rudolf izhaja iz nemščine. Razlagajo ga kot zloženko iz starovisokonomeških besed hroud "slava" in wolf "volk". Rudolf je tudi pogost slovenski priimek. Statistiki so jih našteli 849, skoraj četrtino v primorskih statističnih regijah, največ, 20 odstotkov na Goriškem. Med vsemi priimki je Rudolf po pogostnosti uvrščen na 229. mesto. Fašisti so ta priimek poitalijančili v Rudini. V Olbernhau se je na današnji dan leta 1694 v glasbeni družini rodil skladatelj in dirigent Johann Samuel Endler. Študiral je v Leipzigu, na tamkajšnjem Collegiumu musicumu, prva služba je bila vodenje orkestra v Darmstadtu. Ob tem je ves čas komponiral. Iz obsežnega opusa naj, poleg maš, oratorijev in kantat, omenimo še 30 simfonij. Prisluhnimo odlomku sedme v izvedbi leipziških simfonikov
Leta 1879 je piranski zdravnik Giovanni Lugnano pričel s solinskim blatom in kopelmi zdraviti revmatizem in druge bolezni. Veliko zanimanje bolnikov je leta 1890 botrovalo odločitvi za ustanovitev delniške družbe za gradnjo zdravilišča in kopališča v Portorožu. Na današnji dan leta 1897 je bil Portorož z državnim zakonom tudi uradno razglašen za zdraviliški kraj. V vasi Obljaj v bližini Bosanskega Grahova se je na današnji dan leta 1894 rodil atentator Gavrilo Princip. 28. junija 1914 je bil Princip med sedmimi člani atentatorske skupine Mlade bosne ali Črne roke. Ko je spodletel poskus uboja z granato pred glavno policijsko postajo, atentat je poskušal izvesti Nedeljko Čabrinovič, se je princ Ferdinand odločil za obisk poškodovanih v bolnišnici. Na Latinskem mostu ga je Gavrilo Princip ubil s pištolo z dvometrske razdalje. Na današnji dan leta 1914 sta avstroogrsko cesarstvo in Srbija zaradi junijskega atentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove žene v Sarajevu prekinili diplomatske odnose in obenem ukazali mobilizacijo za boj sposobnih moških. Ruski državni svet se je tega dne odločil podpreti Srbijo, če bi jo napadla Avstroogrska. Na današnji dan leta 1914 se je v Nabrežini rodil biolog Miroslav Zei. Po realki v Mariboru je v Ljubljani na filozofski fakulteti leta 1940 uspešno ubranil disertacijo o giricah. Zatem je delal na splitskem inštitutu za oceanografijo in ribištvo, se izpopolnjeval v tujini, po vojni je bil predstojnik Zoološkega inštituta v Ljubljani in predaval na univerzi. Ob 80-em življenjskem jubileju se je leta 1994 v pogovoru z Zoranom Debenjakom takole spominjal raziskovanja ribiško-bioloških programov v Zahodni Afriki. Iz prvotno slovanskega imena Rad je Merku izpeljal kar čedno skupino priimkov: Radinja, Rádica, Rádovič in Rádman. Ustavimo se pri priimku Rádovič, ki je dokaj redek. Statistiki so jih našteli 65, od tega le 3 v istrsko-kraški statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Rádovič po pogostnosti uvrščen na 6 tisoč 32. mesto. Fašisti so jih poitalijančili v Radoni. Znamenitega koncerta skupine Pink Floyd, ki je bil na današnji dan leta 1989 v Benetkah, se je na Markovem trgu udeležilo kar 200 tisoč obiskovalcev. Za osvežitev spomina prisluhnimo zimzeleni Shine on you crazy diamond
Gibraltar, polotok na južni iberski obali, je bil zaradi strateške lege ob vhodu v Sredozemsko morje deležen nenehnih osvajanj, od Feničanov leta 950 pred našim štetjem do Angležev, ki so ga zasedli na današnji dan leta 1704 skupaj z nizozemsko mornarico, zasedajo pa ga še danes. S tradicionalno slovesnostjo ob Ruski kapelici se predstavniki Slovenije in Rusije vsako leto konec julija spomnijo več sto umrlih ruskih vojakov, ujetnikov v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. 12.000 ruskih vojnih ujetnikov, ki so pod avstrijskim vojaškim poveljstvom v letih 1915 in 1916 gradili in čistili cesto od Kranjske Gore prek gorskega prelaza Vršič do Trente. Ta cestna povezava s fronto ob Soči, ki je bila zaradi italijanske vojne napovedi Avstriji maja 1915 v prvi svetovni vojni strateškega pomena, je terjala življenje nekaj tisoč ujetnikov. V Kopru se je na današnji dan leta 1973 rodil novinar Sebastijan Šik. Po končanem šolanju v Ljubljani se je leta 1998 zaposlil na naši radijski postaji, leta 2003 pa je postal dopisnik slovenske radiotelevizije iz Rima. 9. aprila leta 2005 je tako poročal o smrti papeža Janeza Pavla drugega Sebastjan Šik danes skrbi za stike z javnostjo Luke Koper. Priimek Martínc je Merku izpeljal iz svetniškega imena Martin. Statistiki so jih našteli 182. Dobra polovica jih živi v osrednjeslovenski statistični regiji, na Goriškem pa le 5. Med vsemi priimki je Martínc po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 353. mesto. Fašisti so jih preimenovali v Martini. V Lyonu se je na današnji dan leta 1904 rodil skladatelj in aranžer Leo Arnaud. Kompozicijo je študiral v rodnem mestu in v Parizu, vmes se je preživljal kot jazz trombonist v ansamblu Jacka Hyltona, s katerim je nastopal tudi v Angliji. Leta 1931 se je preselil v Združene države Amerike, kjer je delal v Hollywoodu kot aranžer in pisec scenske glasbe za celo vrsto filmov. Leta 1958 je napisal The Charge Suite s koračnico Bugler's Dream, ki so jo leta 1968 zaigrali na olimpijskih igrah v Grenoblu, vse do poletne olimpijade v Barceloni leta 1999, zato prisluhnimo olimpijski himni
Američan William Austin Burt je na današnji dan leta 1829 patentiral družinski stroj za pisanje pisem, napravo, ki velja za prvi pisalni stroj, čeprav je britanska kraljica že leta 1714 podelila patent za "umetni stroj za tiskanje" Henryju Millu. Žal se nista ohranila ne risba ne model. Tovarna Remington je sodobni tip pisalnega stroja prvič razstavila na svetovni razstavi leta 1876. Zaradi atentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo je avstroogrsko cesarstvo na današnji dan leta 1914 izročilo Kraljevini Srbiji ultimat - zadnji poziv za izpolnitev zahtev, povezanih s preiskavo ozadja uboja prestolonaslednika, prepoved protiavstroogrskih društev in organizacij ter opravičilo. Na današnji dan leta 1914 se je v Križu pri Komendi rodil narodni heroj in general Janko Rudolf. Končal je obrtno strokovno šolo in se izučil za kirurgomehanika. Narodno osvbodilnemu boju se je pridružil že leta 1941. Bil je politični komisar Ljubljanske brigade in kasneje tudi komandant 18. divizije. 20. januarja 1945 je bil hudo ranjen. Po okrevanju je bil partijski inštruktor, član vladne komisije in predsednik organizacije vojaških in vojnih invalidov. Po vojni je delal v sindikalni organizaciji, bil je republiški in zvezni poslanec. Leta 1969 so se v briških Vrhovljah ob 25. obletnici skupnega boja proti nacifašizmu zbrali furlanski in briški borci, da bi se spomnili pohoda tridesete divizije v Benečijo. Prisluhnimo odlomku govora narodnega heroja Janka Rudolfa Telesne značilnosti in hibe so botrovale nastanku priimkov Brádica in Brádelj, ki sta označevala kosmatega človeka. Statistiki so našteli 24 nosilcev priimka Brádica, po telefonskem imeniku smo jih našli v Piranu, Metliki, Novem mestu in Blatniku pri Črnomlju. Priimek Brádel je bolj prisoten, statistiki so jih največ našteli v notranjsko-kraški regiji. Fašisti so priimka poitalijančili v Bracci. V Zgoniku se je na današnji dan leta 1924 rodil zborovodja Janko Simoneta. Že mlad se je zapisal glasbi, petju in igranju 'frajtonarice'. Fašisti so ga vključili v posebna bataljona, nacisti pa so ga odpeljali na prisilno delo. Po osvoboditvi je v rojstni vasi in okoliških krajih vodil več zborov. Slovenski lovski pevski zbor Doberdob je pod taktirko Janka Simonete na reviji Primorska poje leta 2001 zapel Skrinarjevo pesem Srečni Lovec
V Kanalu se je na današnji dan leta 1804 rodil italijanski general Francesco Ignazio Scodnik. Po končani gimnaziji v Senju je leta 1821 vstopil kot kadet v avstrijsko-lombardski regiment v Cremoni. V marčni revoluciji leta 1848 je zapustil avstrijsko vojsko in postal vojaški poveljnik Cremone. Prešel je v vojsko začasne lombardske vlade, upokojil pa se je v piemontski vojski. Kasneje je na kraljevem dvoru v Torinu učil nemščino, se vnovič aktiviral in bil poveljnik vojaške šole v Astiju. Bil je tudi predsednik vojaškega sodišča v Alessandriji. V Domžalah je na današnji dan leta 1986 umrla igralka Nada Gabrijelčič. V Ljubljani je obiskovala dramsko šolo Državnega konservatorija in bila od leta 1922 angažirana v Drami. Po vojni je bila do upokojitve leta 1959 članica Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Ob 80-em življenjskem jubileju se je leta 1983 tako spominjala prihoda v Trst po osvoboditvi Na današnji dan leta 1944 so v Breton Woodsu predstavniki 44 vlad sprejeli dogovor o ustanovitvi Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter Mednarodnega denarnega sklada. Pri nas redek priimek Lénac je Merku izpeljal iz svetniškega imena Lenart. Statistiki so jih našteli le 5. Telefonski imenik jih navaja le v Radovljici. Danes se spominjamo sopranistke Pavle Lovše. Umrla je na današnji dan leta 1964 v Ljubljani. Po študiju na konzervatoriju se je izpopolnjevala na Dunaju. Kariero je začela kot solistka Glasbene matice. Bila je prva slovenska koncertna pevka. Odlikovali so jo mehak in bleščeč glas, odlična tehnika in interpretacija. Po letu 1907 je gostovala po Evropi in Ameriki. Leta 1921 je postala solistka ljubljanske opere, nato pa je poučevala na konzervatoriju. V arhivu hranimo ploščo iz leta 1930, s posnetkom ljudske pesmi Škrjanček poje
Neveljaven email naslov