Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
Začnimo z mitom o grški pretkanosti. Trojanski konj je bila naprava, ki so jo Grki naredili v desetem letu trojanske vojne. Omogočila jim je zavzetje mestne trdnjave na današnji dan leta 1184 pred našim štetjem. Trojanci so konja spravili v mesto, nakar so priredili veliko slavje ob koncu vojne. Ko so prebivalci mesta zaspali, so se Grki splazili iz konja, premagali maloštevilno stražo, odprli mestna vrata ter signalizirali grški vojski, ki je vdrla v nebranjeno mesto. Sledil je pokol meščanov in požig mesta. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1934 rodila igralka in pisateljica Alja Tkačev. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je bila svobodna umetnica. Ustanovila je Komedijantski atelje in poučevala v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Leta 1964 je postala članica Slovenskega mladinskega gledališča, leta 1983 pa se je zaposlila v Lutkovnem gledališču. Nastopala je z avtobiografsko monodramo Jacera. Napisala je tudi roman Pisma z Mojotoka. V arhivu hranimo odlomek Literarnega nokturna iz leta 1979, v katerem Alja Tkačev recitira pesem Kostanji avtorice Lili Novy. Predsedstvo Avnoja je na današnji dan leta 1944 podelilo naziv narodnega heroja komandantu prve primorske brigade, Janku Premrlu - Vojku, ki je zaradi ran v bojih pri Idrijski Beli umrl 22. februarja 1943. Po legendarnem svetniškem imenu Juriju so nastali tudi naslednji, na Primorskem razširjeni priimki: Júri, Júrič, Júren, Júrinčič, Júretič, Júrca, Júrko, Júrtman. Omenimo še hibridne priimke, nastale iz beneške osnove Zorz-: Zorza, Zorzettig, Zorzetič in Cótič. Danes se posvetimo priimku Júrca, ki je po podatkih Statističnega urada po pogostnosti uvrščen na 678. mesto. Našteli so jih 472, od tega jih je skoraj polovica v osrednjeslovenski regiji in četrtina v notranjsko-kraški statistični regiji. Fašisti so priimek Júrca poitalijančili v Giorgetti. Poroka 23-letnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. s 16-letno bavarsko princeso Elizabeto-Sisi je na današnji dan leta 1854 postala prava sanjska svatba. Po poročnem obredu v Avguštinski cerkvi na Dunaju so se slovesnosti na slavnostno razsvetljenem in okrašenem Dunaju vrstile še ves teden. Ljudsko slavje v Pratru je potekalo ob dunajskih valčkih. Sedaj pa Na lepi modri Donavi v izvedbi orkestra Wernerja Müllerja.
Angleška renesančna dramatika je dosegla vrh z Williamom Shakespearom. Večina njegovih dram, kar 36 jih je napisal, sodi v vrh svetovne dramatike. Danes praznujemo tudi mednarodni dan knjige, ki ga je UNESCO razglasil leta 1996. Ta praznik so že v tridesetih letih prejšnjega stoletja začeli proslavljati Katalonci, saj je 23. aprila leta 1547 umrl Miguel de Saavedra Cervantes. Slovenci praznujemo dan knjige od leta 1995. V Rihemberku se je na današnji dan leta 1894 rodil prosvetni organizator Hilarij Frančeškin. V prvi svetovni vojni je bil na ruski fronti ranjen in kasneje odpuščen. Kot begunec je v Ljubljani končal trgovsko šolo in po vojni v Gorici odprl trgovino z mehanično delavnico. Leta 1921 je bil med soustanovitelji goriškega telovadnega društva, v katerem je bil atletski trener. Vodil je telovadne nastope ter kolesarski oddelek. Zorko Jelinčič ga je pritegnil v ilegalno kulturno delo, zaradi česar so ga fašisti aretirali že leta 1930 in obsodili na 5-letno zaporno kazen. Kasneje so ga internirali v Južno Italijo. Po vrnitvi leta 1943 se je pridružil Osvobodilni fronti. Diverzanti 31-e divizije slovenske partizanske vojske so na današnji dan leta 1944 zažgali letalski bencin, ki so ga Nemci hranili v Postojnski jami. Prisluhnimo odlomku pričevanja aktivista Viktorja Hajna ga-493/3 V skupino predkrščanskih slovanskih imen z izpeljanimi priimki je Merku uvrstil tudi vzdevke. Z večalnim ali slabšalnim obrazilom -onja je tudi priimek Tihónja, ki se v podatkih Statističnega urada ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša kot pet, ni ga niti v Telefonskem imeniku Slovenije in tržaške pokrajine. V Dentonu v ameriški zvezni državi Texas se je na današnji dan leta 1939 rodil pevec Ray Peterson, znan tudi kot zlati glas rock´n'rolla. Leta 1957 se je preselil v Los Angeles in začel snemati za založbo RCA Victor Records. Zaslovel je z zimzeleno uspešnico Povejte Lauri, da jo ljubim. Pesem je bila na vrhu lestvic najbolj poslušanih popevk v 14 državah, prodali pa so kar 7 milijonov plošč, zato jo bomo zdajle zavrteli.
Začetnik nemške klasične idealistične filozofije Immanuel Kant se je rodil na današnji dan leta 1724 v Konigsbergu. Šele v 57-em letu je objavil Kritiko čistega uma, v kateri je resničnost razdelil na svet, kakršnega zaznamo s čutili, in svet stvari po sebi, ki presega naše izkušnje. Na današnji dan leta 1899 je Dragotin Kette v ljubljanski cukrarni podpisal pogodbo, s katero je za 210 goldinarjev založniku Lavoslavu Schwentnerju ob prisotnosti Antona Aškerca in Frana Govekarja prepustil svoje rokopisno literarno gradivo. Čez štiri dni je umrl. Kettejeve poezije so izšle leta 1907 z ilustracijami Maksima Gasparija. O Ketteju hranimo pričevanja Franceta Bevka, Matjaža Kmecla in Silva Faturja/ dalet V Livnu se je na današnji dan leta 1949 rodil kipar Jakov Brdar. Kiparstvo je študiral v Ljubljani, kjer tudi ustvarja. Slogovno ga uvrščajo med neofiguralike. Znan je njegov kip generala Maistra. Ob 25-ti obletnici umetniškega dela so mu Obalne galerije pripravile pregledno razstavo, pred mikrofon ga je povabila Neva Zajc dalet Med primorskimi priimki je tudi velika skupina, nastala z izpeljankami iz imen živali. Mednje sodi tudi Čuk, ki je po pogostnosti uvrščen na 140. mesto. Po podatkih statističnega zavoda so jih našteli tisoč sto, skoraj dobro tretjino v osrednjeslovenski in goriški statistični regiji. Fašisti so Priimek Čuk poitalijančili v Cucchi ali Zuccoli. Pesarski labod, kot so označili glasbenega genija Gioacchina Rossinija, je že kot otrok z nastopanjem prispeval k družinskemu proračunu, najprej kot pevec na koru, že kot 12-letnik pa je na današnji dan leta 1804 z ansamblom violončelov nastopil v Imoli. Iz tistih časov je ostala anekdota, da je dirigentom povzročal sive lase, ker si je zapisane note sproti prirejal po lastnemu navdihu. Prisluhnimo Tarantelli iz baleta Fantastična prodajalna, rimskim simfonikom dirigira Claudio Abbado.
Na velikonočni ponedeljek najprej prisluhnimo odlomku praznične oddaje Roberta Rakarja in spominom Alda Miklavčiča na praznovanja v istrski Koštaboni. Na današnji dan leta 1899 se je v Kobaridu rodil Peter Martinc, šolnik in prevajalec. Med študijem romanistike na ljubljanski univerzi je navezal tesne stike s Srečkom Kosovelom, o tem v arhivu hranimo pričevanje/ ga-2004 Peter Martinc je po diplomi služboval v Gospiču in Čakovcu, kjer so ga ustaši zaprli in konfinirali. Septembra 1943 je pobegnil k partizanom. Po vojni se je vrnil na Primorsko in sodeloval pri ustanavljanju koprske gimnazije, kjer je bil do upokojitve ravnatelj. Leta 1983 so po njem poimenovali trg pred gimnazijo in kasnejše Kulturno društvo frankofilov. Na današnji dan leta 1914 se je v Tomačevici na Krasu rodil narodni heroj Anton Šibelja - Stjenka. Kot zavedni Kraševec se je v miljski ladjedelnici priključil delavskemu gibanju, postal je tudi član TIGR-a. Vodil je Kraško četo, maja leta 1944 je postal poveljnik Kosovelove brigade, čez en mesec je bil ranjen med boji v Baški grapi, po okrevanju pa je postal poveljnik Dolomitskega odreda. Prvega aprila leta 1945 je nad Gačnikom pri Gorenji Trebuši padel. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Miljutina Vesela iz leta 1968 ga-691 V Gorici se je na današnji dan leta 1924 rodil jedrski fizik Vladimir Glaser. Po končani prirodoslovno matematični fakulteti je v Zagrebu tudi doktoriral. Od leta 1957 je delal kot znanstvenik pri Evropskem centru za nuklearne raziskave v Ženevi in predaval na univerzah v Zagrebu, Padovi, Trstu, Rimu, pariški Sorboni, in ameriških Princetonu in Marylandu. Ledinsko ime Dvor je botrovalo nastanku priimkov Dórnik in Dórnjak. Med vsemi priimki je priimek Dórnik po pogostnosti uvrščen na 544. mesto. Ob popisu so jih našteli 533, praktično po vsej Sloveniji, na Primorskem so najbolj pogosti v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Dórnik preimenovali v Corti. Z novejšo izvedbo puntarske himne "Le vkup, le vkup, uboga gmajna" skupine D´Kovači se spominjamo 300-letnice tragičnega konca tolminskega punta. Na današnji dan leta 1714 so na goriškem travniku usmrtili drugo četverico voditeljev. Profesor Janez Dolenc je v dvornem arhivu na Dunaju izbrskal naslednje podrobnosti.
Velika noč sodi med najpomembnejše krščanske praznike. Trpljenje, smrt in vstajenje Kristusa so povezani tudi z ostanki predkrščanskih praznikov. Velikonočna nedelja je prva nedelja po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju. Rimska beseda pasqua izvira iz grške pasha, ta pa iz hebrejske pesah. Izraelci so na petnajsti dan spomladanskega meseca nisan praznovali praznik pastirjev in poljedelski praznik nekvašenega kruha. Romeo Volk je o velikonočnih običajih na Bistriškem povedal. Spominjamo se tragičnega konca tolminskega punta pred 300 leti. V krvi zatrt upor se je končal z usmrtitvijo enajstih puntarjev. Profesor Janez Dolenc, ki je dogodek raziskoval tudi v dunajskem dvornem arhivu, je o tem povedal. V Sodni vasi se je na današnji dan leta 1944 rodil teolog in biblicist Jože Krašovec. Teologijo je študiral v Mariboru. Leta 1976 je ubranil disertacijo v Rimu. Na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu je leta 1982 drugič doktoriral, in sicer iz filozofije. Zatem je raziskoval v Parizu, kjer je tretji doktorat napisal na katoliškem inštitutu; četrti doktorat, iz zgodovine religij, je uspešno ubranil na Sorboni. Vodil je skupino izvedencev za nov prevod Svetega pisma, ko je povedal/ ga-11369/2 Slovenski domobranci so na današnji dan, Hitlerjev rojstni dan, leta 1944 na bežigrajskem stadionu v Ljubljani, v navzočnosti generala SS Erwina Rösenerja, Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana, prisegli, da se bodo na strani Nemčije bojevali proti komunizmu ter njihovim zaveznikom. S tem, ko so to organizacijo dejansko podredili nacistični okupacijski oblasti, od katere so prejemali opremo, orožje in plačilo, so poglobili narodni razdor. Merku priimek Petáč uvršča v funkcijsko ali dostojanstveno poglavje. Izpeljuje ga iz starega slovenska samostalnika petáč, to je član petnije, peterice povezanih oblastnikov. Dejansko so bili Petáči stara tržaška plemiška družina, ena od 13-ih plemiških družin, ki so sestavljale najstarejše tržaško plemstvo. Danes ni v mestu nobenega nosilca tega priimka, se pa že dolga stoletja pojavlja v poitalijančeni obliki Petázzi. Na današnji dan leta 1934 je v Ljubljani umrl skladatelj Hugolin Sattner. Kariero je začel kot samouk, po študiju na konservatoriju pa se je posvetil komponiranju kantat. Prisluhnimo odlomku oddaje Branke Kljun Veliki glasbeni trenutki.
Na današnji dan leta 1714 je v Ljubljani umrl organizator cerkvenega življenja v škofiji, Anton Dolničar. Bil je član Akademije delavnih, soustanovitelj Semeniške knjižnice, vodja zidave stolnice in semenišča, borec za slovenščino v cerkveni dejavnosti. V Vrhpolju se je na današnji dan leta 1809 rodil jezikoslovec Jožef Premru. Kot profesor je poučeval v Celju in Gorici, kjer je napisal priročnik slovenskega jezika za italijanske in nemške dijake. "Laške, nemške in slovenske pogovore" so kar sedemkrat ponatisnili, nazadnje leta 1910. Deloval je tudi v goriški Kmetijski družbi. Kasneje je bil ravnatelj zagrebške gimnazije, po upokojitvi pa je živel v Gradcu. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1959 rodil jezikoslovec, indoevropeist, etimolog in pedagog Marko Snoj. Po študiju primerjalnega jezikoslovja in orientalistike in disertaciji "Praslovanski z iz indoevropskega s v luči novejših akcentoloških spoznanj" ga je France Bezlaj povabil k sodelovanju pri svojem Etimološkem slovarju slovenskega jezika. Zdaj dela kot predstojnik Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ureja revijo Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies in predava splošno jezikoslovje. Ob izidu Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen je leta 2009 povedal. Priimek, ki se je na Krasu glasi Hlade`, v Brdih pa Hlede`, izhaja iz samostalnika hlad in kaže na hladnost v medčloveških stikih ali na hladnokrvnost njegovega nosilca, je zapisal Merku. Med vsemi priimki je Hlade`po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 726. mesto, našteli so jih 160, pretežno v podravski statistični regiji. Priimek Hlede pa je po pogostnosti uvrščen na 4 tisoč 299. mesto, našteli so jih 99, pretežno v goriški in istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so oba priimka poitalijančili v Ladi. Skladatelj Christoph Willibald Ritter von Gluck je opero Ifigenija na Avlidi napisal v Parizu, kjer so jo krstno uprizorili na današnji dan leta 1774. Leblanc du Roulle je libreto napisal po Racinovi tragediji Ifigenija. Avtor pa je čez leto dni uvedel na koncu še lik boginje Diane kot Deo ex machina. Prisluhnimo odlomku uverture Ifigenija na Avlidi, ki jo je posnel Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Sama Hubada.
V Londonu je na današnji dan leta 1674 umrl oče demografije, John Graunt. Kot potujoči trgovec je prijateljeval z ekonomistom in filozofom Williamom Pettyjem. Skupaj sta začela analizirati prebivalstvo Londona. Leta 1662 je izdal odmevno knjigo Naravna in politična opazovanja tabel smrtnosti, ki jo je kralj Charles drugi s pridom uporabil pri sprejemanju ukrepov proti širjenju črne kuge. V Gradišču ob Soči se je na današnji dan leta 1889 rodil slikar Lojze Špacapan. Na Dunaju mu zaradi prve svetovne vojne ni uspelo končati likovne akademije. V Gorici se je približal krogu futuristov, sodeloval je v satiričnem listu Čuk na palci, opremil je več knjig Goriške matice, leta 1928 pa se je preselil v Turin, kjer je ustvarjal do smrti leta 1958, zaradi česar si ga lastijo Italijani. Umetnostni zgodovinar Marko Vuk je v knjigi "Umetnost 20-ga stoletja na Goriškem in v Posočju" razkril številne podrobnosti o delu Lojzeta Špacapana. V zasavskih Brišah se je na današnji dan leta 1944 rodil, odraščal pa je v Ljubljani, šahovski velemojster Albin Planinc. Leta 1970 je osvojil turnirja v Varni in Čačku, leta 1972 je dosegel naslov šahovski velemojster. Leta 1973 si je delil zmago na amsterdamskem turnirju IBM, leta 1974 pa je na 21. šahovski olimpijadi z jugoslovansko reprezentanco osvojil srebrno medaljo. Zaradi psihične bolezni je moral že pri petintridesetih letih končati svojo kariero. Podrobneje o njem Ivo Bajec/ Ivo Bajec 01 423 33 02 ali pa odlomek iz dokumentarnega filma Jana Cvitkoviča Totalni gambit Apolonij izhaja iz grškega imena Apollonius v pomenu "Apolonov, posvečen Apolonu". Apolon je bil sin Zevsa in Lete, bog očiščenja, preroštva, igranja na kitaro in petja, govora in prave mere, pozneje bog svetlobe in sonca. Po njem imamo tudi izraz apoliničen "umirjen, skladen, harmoničen." Slovenci nimamo priimkov iz tega imena. Je pa zato v Istri zelo razširjen italijanski priimek Apollonio: v Kopru, v Bertokih, Pradah, Izoli, Portorožu, Cepkih, Dekanih in Kolombanu. V Splitu se je na današnji dan leta 1819, v družini belgijskega rodu, rodil skladatelj Francesco Ezechiele Ermenegildo Cavaliere Suppé Demelli, Franz von Suppé, kakor se je preimenoval na Dunaju. Zaslovel je s komičnimi operami, napisal 300 operet, 180 fars, baletov in drugih skladb. V arhivu hranimo tudi posnetek uverture k opereti Lepa Galatea. Prisluhnimo montrealskemu simfoničnemu orkestru pod taktirko Charlesa Dutoita.
Na današnji veliki četrtek pred veliko nočjo se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Katoliški škofje v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Zanjo je značilen obred umivanja nog po vzoru Jezusa, ki je umil noge svojim apostolom. V Ljubljani je na današnji dan leta 1894 umrl šolski nadzornik Ivan Tomšič. Leta 1871 je ustanovil revijo Vrtec - časopis s podobami za slovensko mladost. Uspelo mu je pritegniti vrhunske literate. Josip Stritar je pohvalil zlasti zborno slovenščino in posebej Levstikove otroške pesmi. Tomšič pa je pritegnil tudi skladatelja Benjamina Ipavca, ki je veliko pesmi tudi uglasbil. V Gabrjah v polhograjskih dolomitih se je na današnji dan leta 1914 rodil čebelarski izvedenec Jože Rihar. Diplomiral in doktoriral je na agronomski fakulteti v Beogradu, izpopolnjeval se je v Švici, na Poljskem in v Franciji. Ukvarjal se je s selekcijo kranjske čebele, z vzrejo matic, medenjem iglavcev, organizacijo paše in s tehniko čebelarjenja. Zavzemal se je za uvajanje nakladnega panja in ustanovil Čebelarski muzej v Radovljici. Objavil je 11 knjig in 30 znanstvenih razprav ter okrog 160 strokovnih in poljubnih prispevkov. Ko je leta 1999 prejel Jesenkovo priznanje, je povedal/ dalet Gornjenemška oblika imena Rodebert je Ruprecht, slovensko Rupret, ki se pri nas pojavlja že v starejših virih. Merku iz tega imena izpeljuje nastanek priimkov: Rúbič, Rúpčič, Rúpel, Rupret in Ruprih. Priimek Rúpel je po pogostnosti uvrščen na 9 tisoč 826. mesto, našteli so jih 31, pretežno v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji. Domnevano so to potomci izseljencev s Tržaškega, kjer je ta priimek pogost, tako v mestu kot v v slovenskih okoliških občinah. Fašisti so priimek Rúpel poitalijančili v Rupelli. V Skuteču se je na današnji dan leta 1774 rodil pianist, organist in skladatelj Vaclav Jan Krtitel Tomašek. Sam se je naučil klavirske tehnike in postal učitelj praških plemiških družin. V klasičnem in romantičnem stilu je napisal vrsto klavirskih skladb, sakralne, simfonične in zborovske skladbe ter operi Serafin in Alvaro. Prisluhnimo odlomku maše, opus 46, v izvedbi praškega ansambla Musica Florea z dirigentom Marekom Štrynclom/ dalet Václav Jan Křtitel Tomášek dalet 17.4. Na današnji veliki četrtek pred veliko nočjo se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Katoliški škofje v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Zanjo je značilen obred umivanja nog po vzoru Jezusa, ki je umil noge svojim apostolom. V Ljubljani je na današnji dan leta 1894 umrl šolski nadzornik Ivan Tomšič. Leta 1871 je ustanovil revijo Vrtec - časopis s podobami za slovensko mladost. Uspelo mu je pritegniti vrhunske literate. Josip Stritar je pohvalil zlasti zborno slovenščino in posebej Levstikove otroške pesmi. Tomšič pa je pritegnil tudi skladatelja Benjamina Ipavca, ki je veliko pesmi tudi uglasbil. V Gabrjah v polhograjskih dolomitih se je na današnji dan leta 1914 rodil čebelarski izvedenec Jože Rihar. Diplomiral in doktoriral je na agronomski fakulteti v Beogradu, izpopolnjeval se je v Švici, na Poljskem in v Franciji. Ukvarjal se je s selekcijo kranjske čebele, z vzrejo matic, medenjem iglavcev, organizacijo paše in s tehniko čebelarjenja. Zavzemal se je za uvajanje nakladnega panja in ustanovil Čebelarski muzej v Radovljici. Objavil je 11 knjig in 30 znanstvenih razprav ter okrog 160 strokovnih in poljubnih prispevkov. Ko je leta 1999 prejel Jesenkovo priznanje, je povedal/ dalet Gornjenemška oblika imena Rodebert je Ruprecht, slovensko Rupret, ki se pri nas pojavlja že v starejših virih. Merku iz tega imena izpeljuje nastanek priimkov: Rúbič, Rúpčič, Rúpel, Rupret in Ruprih. Priimek Rúpel je po pogostnosti uvrščen na 9 tisoč 826. mesto, našteli so jih 31, pretežno v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji. Domnevano so to potomci izseljencev s Tržaškega, kjer je ta priimek pogost, tako v mestu kot v v slovenskih okoliških občinah. Fašisti so priimek Rúpel poitalijančili v Rupelli. V Skuteču se je na današnji dan leta 1774 rodil pianist, organist in skladatelj Vaclav Jan Krtitel Tomašek. Sam se je naučil klavirske tehnike in postal učitelj praških plemiških družin. V klasičnem in romantičnem stilu je napisal vrsto klavirskih skladb, sakralne, simfonične in zborovske skladbe ter operi Serafin in Alvaro. Prisluhnimo odlomku maše, opus 46, v izvedbi praškega ansambla Musica Florea z dirigentom Marekom Štrynclom.
Uvodoma se spominjamo ene najvplivnejših žensk srednjega veka. Na današnji dan leta 1204 se je končalo vladanje Eleonore Akvitanske, vojvodinje, žene francoskega kralja Ludvika VII. in angleškega kralja Henrika II. Uspešno je vodila drugi križarski pohod leta 1147, po vrnitvi se je leta 1152 drugič poročila z normanskim vojvodo Henrikom II. in v 13-letnem zakonu rodila osem otrok, trije od petih sinov so postali kralji. Zanimivo, da jo je mož dal zapreti, ker je podpirala upor otrok proti njemu. V Ljubljani je na današnji dan leta 1879 umrl pravnik, geograf in politik Peter Kozler. Po študiju prava je služboval v primorskih mestih, kasneje se je posvetil gospodarstvu. V Ljubljani je ustanovil pivovarno ter Trboveljsko in kranjsko stavbno družbo. Raziskoval je meje Slovencev v Istri, na Goriškem, Koroškem in Ogrskem in na podlagi tega leta 1853 izdelal Zemljovid slovenske dežele in pokrajin. Na današnji dan leta 2000 je umrl pedagog Milan Marušič. V Portorožu je končal učiteljišče in delal na šoli v Krkavčah, zatem je v Ljubljani študiral pedagogiko in psihologijo. Poučeval je na koprskem učiteljišču ter vodil območno enoto Zavoda za šolstvo. 14 let je kot ravnatelj vodil koprsko gimnazijo. Ob svoji 70-letnici je v samozaložbi izdal knjigo Korenine slovenske šole v Istri. Pet let prej je ob 170-letnici osapske šole tako opisal njene začetke ga-2435/2 Iz svetniškega imena Bernard je Merku izpeljal nastanek priimkov Bérnard, Bérnič, Berné, Bernétič, Brnétič, Bernéčič, Bernje, Bernáva, Bernjač, Bérnes, Berčič, Pérnič, Pérnar, Pérnčič, Pernárčič, Pérnat. Ustavili se bomo pri priimku Bernétič, ki je po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 577. mesto. Našteli so jih 121, kar dve tretjini v istrsko-kraški statistični regiji. Bernétiče so fašisti poitalijančili v Bernetti. Franz Liszt je napisal 13 simfoničnih pesnitev, šesto je med prebivanjem v Weimarju poimenoval Mazepa. Uglasbil je zgodbo Ivana Mazepa, ki je osvojil poljsko plemkinjo in jo odpeljal v Ukrajino. Victor Hugo in Lord Byron sta zgodbo opisala v poemah Les Orientales in Mazeppa. Krstno izvedbo je Lizstova pesnitev doživela v kraljevem gledališču v Weimarju na današnji dan leta 1854, zato prisluhnimo odlomku posnetka Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana z dirigentom Samom Hubadom.
V Versaillesu je na današnji dan leta 1764 umrla najbolj znana francoska kurtizana in mecenka Jeanne Antoinette Poisson, markiza de Pompadour, znana tudi kot Madame Pompadour. Bila je "uradna" ljubica Ludvika XV in ena najbolj vplivnih političark. Podpirala je vstop Francije v sedemletno vojno na strani Avstrije. V Kalinovki se je na današnji dan leta 1894 rodil politik Nikita Sergejevič Hruščov. V šolo je hodil komaj dve leti, tako se je šele 20-leten naučil brati in pisati. Med prvo svetovno vojno je delal v sindikatih in se pridružil boljševikom. Leta 1935 je postal prvi sekretar moskovskega občinskega komiteja, leta 1938 pa prvi sekretar ukrajinske komunistične partije. Po smrti Stalina, leta 1953, je po kratkem političnem boju za oblast postal prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze in s tem tudi uradni voditelj te države. V tajnem referatu je poskrbel za opustitev kulta osebnosti, zgladil je tudi odnose z Jugoslavijo po Informbirojevski obsodbi. Avgusta leta 1963 je obiskal Koper, zato prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa Miljutina Vesela/ dalet Merku izpeljuje tudi beneški priimek Autman. Razlaga ga z izpeljavo iz nemške besede Hauptman "kapetan". Po podatkih Statističnega urada se priimek Autman ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša kot pet. Bistveno bolj prisoten je v Sloveniji priimek Hauptman, po pogostnosti uvrščen na 396. mesto, našteli so jih 650, dobri tretjini v osrednjeslovenski in podravski statistični regiji. Fašisti so Hauptmana poitalijančili v Armandi. V Chattanoogi v ameriški zvezni državi Tennessee se je na današnji dan leta 1894 rodila pevka bluesa, Bessie Smith. Pela je že kot otrok iz revne družine, k uveljavitvi ji je pomagala pevka Ma Rainey. Od leta 1919 je nastopala v njenih šovih, a tudi v cirkusih in na raznih zabavnih prireditvah, zaslovela je z lastnimi glasbenimi revijami, med temi je bila tudi Harlem Frolics. Posnela je več kot 160 pesmi. Prisluhnimo zimzeleni uspešnici Saint Louis Blues iz leta 1925.
Na današnji dan leta 754 sta se blizu Pariza sestala frankovski vladar Pipin III. mlajši in papež Štefan III., ki je mazilil Pipina in priznal Karolinge za zaščitnike Rimljanov. V zameno mu je Pipin zagotovil obstoječo cerkveno posest v okolici Rima. Ta pogodba je utemeljila začetek papeške države. Na današnji dan leta 1864 je iz Trsta proti mehiškemu pristanišču Vera Cruz odplula avstrijska fregata Novara, ki je imela na krovu Ferdinanda Maksimilijana, brata cesarja Franca Jožefa. Cesarska avantura je bila kratkega daha in se je končala z ustrelitvijo cesarja Maksimiljana 19. junija 1867. Med mehiškimi prostovoljci iz habsburške monarhije je bilo tudi mnogo Slovencev, imenovali so jih "meksikajnarji". V Varšavi se je na današnji dan leta 1904 rodil zdravnik Žiga Osser. V Padovi je diplomiral na medicinski fakulteti. Živel in delal je v furlanskem Huminu, vendar je moral zaradi rasnih zakonov leta 1939 zapustiti zdravniški poklic. Spomladi leta 1944 je postal zdravnik zahodnoprimorskega okrožja. 31. marca 1945 so ga nacisti ubili v Kožbani. Na današnji dan leta 1998 je na Bledu umrl pisatelj in kipar Tone Svetina. Iz nemške vojske je pobegnil k partizanom. Po osvoboditvi je končal ekonomsko šolo in urejal revijo Lovec. Roman Ukana je razvejan, psihološko utemeljen ter dokumentiran opis dogajanja na Primorskem in Gorenjskem med drugo svetovno vojno. Kot kiparski samouk je iz starega orožja izdeloval skulpture s protivojno tematiko. V arhivu hranimo tudi naslednjo Svetinovo pripoved/ dalet Ime Štéfan in iz njega izpeljani priimki so na Slovenskem prisotni že od srednjega veka, piše Merku, ki najprej omenja priimek Štéfan z izpeljankama Stéfan in Stépan. Od 120 Štéfanov, so jih statistiki, največ, 53, našteli v osrednjeslovenski statistični regiji. Priimek Stépan se ne pojavlja, oziroma je njegova pogostnost manjša kot pet, sporočajo statistiki. Fašisti so jih poitalijančili v Stefani. V Great Barringtonu, v ameriški zvezni državi Massachusetts, se je na današnji dan leta 1924 rodil trobentač in aranžer Milton "Shorty" Rogers, ki velja za utemeljitelja ameriškega zahodnoobalnega jazza. Nastopati je začel že leta 1950 in zamenjal celo vrsto ansamblov, s katerimi je tudi veliko snemal. Zgodaj je začel pisati glasbo za film, risanke in televizijske nadaljevanke. Na plošči Shorty Rogers Short Stops je tudi skladba Short Stops.
Na Rečici pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah se je na današnji dan leta 1814 rodil jezikoslovec Oroslav Caf. Šolal se je na Ptuju, v Mariboru in Gradcu, kjer je po končanem bogoslovju tudi kaplanoval. Na mariborskem bogoslovju je predaval pastoralo. Marljivo je zbiral gradivo za slovenski slovar in slovnico. Žal je Miklošičevo ponudbo iz 1856, da bi skupno izdala slovar, zavrnil, tako je njegovo gradivo uporabil Pleteršnik. V Lvovu se je na današnji dan leta 1909 v židovski družini rodil matematik Stanislaw Marcin Ulam. Na univerzi Wisconsin-Madison ga je John von Neumann povabil k sodelovanju pri tajnem projektu v Novi Mehiki, kjer je skupina znanstvenikov razvijala atomsko bombo. Ulam je predlagal Monte Carlovo metodo, s katero je utemeljil verižno jedrsko reakcijo. Leta 1957 je izumil jedrski pulzni pogon za vesoljska plovila. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1930 rodil literarni zgodovinar in filozof Taras Kermauner. Po študiju filozofije je delal kot asistent, bil je uradnik na republiškem Izvršnem svetu, leta 1970 ravnatelj Drame, sicer pa urednik različnih revij, tudi glavni urednik Perspektiv ter prevajalec iz nemščine in francoščine. Iz obsežnega opusa razprav je objavil več kot 100 knjig. Leta 1985 so mu podelili nagrado Prešernovega sklada, vendar je ni sprejel. V zadnjem televizijskem intervjuju leta 2008 je tako pojasnil svoje stališče do cerkve/ dalet. Zadnja 3 desetletja je Taras Kermauner preživel v Avberju. Patronimični priimek Ílič je Merku izpeljal iz imena preroka Elíjasa. Med vsemi priimki je Ílič po pogostnosti uvrščen na 7 tisoč 469. mesto, našteli so jih 48. Po drugi svetovni vojni v Sloveniji živi tudi veliko priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik s tem priimkom. Fašisti so priimek Ílič poitalijančili v Illini ali Illeni. Mesto, ki z mostom povezuje dve celini, Bizanc, Konstantinopel ali Carigrad, je bilo ustanovljeno leta 657 pred našim štetjem kot grška kolonija. Na začetku 4. stoletja ga je cesar Konstantin izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva. Močno obzidje je vzdržalo obleganja Gotov, Perzijcev in Arabcev, najhujši sovražnik cesarstva in mesta pa je bil papež Inocenc drugi. Na njegov ukaz se je četrti križarski pohod končal z vdorom v Konstantinopel na današnji dan leta 1204. Zasedba je bila po grozodejstvih enaka turški, do katere je prišlo 250 let pozneje. Oni bi lahko bili Velikani, tako se imenuje ansambel, ki nam bo zapel skladbo Instanbul, ne Constantinopoli.
V Constantinoplu je na današnji dan leta 434 umrl patriarh Maximianus. Po rodu Rimljan se je že mlad posvetil samostanskem življenju. Postal je duhovnik v Constantinoplu. Po prizadevanju cesarja Teodoziusa drugega so ga leta 431 izvolili za patriarha. Po koncilu v Efezu je bila cerkev razklana. S pomočjo Cirila Aleksandrijskega mu je uspelo prepričati Ivana Antiohijskega, da je priznal cerkveno oblast Constantinopla, vendar so se razhajanja poglobila kmalu po njegovi smrti. V Podmelcu se je na današnji dan leta 1859 rodil duhovnik in prosvetni delavec Nepomuk Ivan Murovec. Po goriškem bogoslovju je služboval v Posočju, bil je cerkljanski dekan in pobudnik ustanovitve tednika Novi čas. Organiziral je kmečke posojilnice in druga gospodarska društva. V Hruševju se je na današnji dan leta 1889 rodil ljudski pevec in narodopisec Vekoslav Blažek - Podnanoški. Pod močnim Gregorčičevim vplivom je zlagal pesmi, ki jih je objavljal v Jadranskem koledarju. Zapisoval je domače običaje, vraže in drugo ljudsko blago. V rokopisu je ostala njegova kronika narodnoosvobodilnega boja. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1934 rodil novinar in humorist Tone Fornezzi - Tof. Zaslovel je s številnimi radijskimi in televizijskimi humorističnimi oddajami. Prisluhnimo odlomku znamenitega radijskega Moped showa /dalet. Znan je tudi Tofov kabaret Občinski svetnik Švejk, organiziral je celo vrsto javnih in dobrodelnih prireditev. Patronimični priimek Lazarič se ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša kot pet. Fašisti so Lazariče poitalijančili v Lazzari. Lazar izhaja iz hebrejskega imena Elazar v pomenu "Bog je pomagal". V Bukarešti se je na današnji dan leta 1924 rodil skladatelj Sergiu Natra. Med študijem na židovskem konzervatoriju v rodnem mestu je že pisal prve skladbe. S koračnicami in zborovskimi skladbami se je uvrstil med moderniste. Leta 1961 se je družina preselila v Izrael, kjer je zaslovel s skladbami za harfo. Ena najbolj znanih je Sonatina, napisana leta 1969. Prisluhnimo odlomku v izvedbi Floralede Sacchi.
Čeprav je Karel Veliki leta 804 razglašal tudi istrskim ribičem, da je morje javna dobrina in da je ribolov dovoljen vsem, so največje koristi imeli lastniki lovišč, fevdalci. Na današnji dan leta 1667 je koprski Veliki svet ribičem prepovedal globinski ulov z vlečnimi mrežami, ki so ga sicer dovolili na odprtem morju. Koprsko lovišče je segalo od rta Debeli Rtič do rta Ronek. V Radečah pri Zidanem mostu se je na današnji dan leta 1794 rodil botanik in kirurg Jurij Dolinar. Po medicini na Dunaju je leta 1842 je postal okrožni kirurg v Postojni, 1846 pa rudniški kirurg v Idriji. Botanično je preiskal okolico rojstnega kraja, idrijsko, tolminsko, postojnsko in žuženberško. Odkril je več za Kranjsko novih vrst rastlin in postal dopisni član bavarske, britanske, šlezijske botanične akademije in častni čla družbe Polichia Z odločbo vojne uprave cone B Svobodnega tržaškega ozemlja je bila na današnji dan leta 1949 ustanovljena delniška družba Radiofonija, s čimer so bili postavljeni pravni okviri za začetek delovanja naše radijske postaje. Prisluhnimo spominom odvetnika Franceta Škerlja, pravnega botra naše radijske postaje/ ga-10717/2D V Tržiču se je na današnji dan leta 1984 rodil študent in deskar na snegu, Žan Košir. Trenira pod vodstvom kluba SBC Bled. Na olimpijskih igrah v Vancouvru je bil v paralelnem veleslalomu šesti, letos pa je v Sočiju osvojil bronasto, v vzporednem slalomu pa srebrno kolajno/ dalet Iz imena Dominik je Merku izpeljal izvor priimkov Doménič, Doménis, Domíničič, pa tudi Ménič in morda Trínko. Dodaja, da je v Kanalski dolini priimek Májcinger, prav tako kakor osrednjeslovenski Méncinger, nastal kot nemški patronimik. Fašisti so priimke Doménič, Doménis, Domíničič poitalijančili v Domini. V New Orleansu se je na današnji dan leta 1889 v družini siciljanskih izseljencev rodil trobentač, vodja orkestra in skladatelj Nick La Rocca. Pridružil se je ansamblu Johnnyja Steina in nastopal v bližnjem gledališču. Zaslovel je z Original Dixieland Jazz Bandom, zlasti po gostovanju v Kanadi, predvsem pa v New Yorku. Množici priredb La Roccovega jazzovskega standarda se je v naši fonoteki pridružila tudi tista, ki jo je izvedel Joe Jackson.
Rodovitna zemlja, varno zavetje grajskega hriba in otoka so vabili prve naseljence v Blejski kot. Človekova prisotnost na Bledu sega v kameno dobo. V železni dobi, ko so v alpskih krajih pričeli pridobivati železo, je bila naselitev gostejša. Keltske in rimske najdbe so skromnejše. Rimski cesar Henrik II. je Bled z okolico podaril škofu Albuinu iz Brixna na Južnem Tirolskem. Darovnico, srednjeveško darilno listino, je prav na današnji dan leta 1004 overil kancler Egilbert. Leta 1011 pa je cesar Henrik briksenskemu nasledniku Adalberonu podaril še grad in za okoli 30 kmetij zemlje. V Labinu se je na današnji dan leta 1923 rodil režiser in igralec Antonio Martinčič - Anton Marti. Diplomiral je na šoli dramskih umetnosti v Rimu. Med letoma1949 in 1954 je bil režiser v italijanskem programu našega Radia, kasneje v slovenskem gledališču v Trstu ter na zagrebški in ljubljanski televiziji. Prehoda na televizijo se je tako spominjal/ dalet. Anton Marti je prejel več domačih in tujih televizijskih nagrad, leta 1972 pa so mu v Barceloni za uspešno iskanje novega televizijskega izraza podelili tudi nagrado za življenjsko delo. Blaž je kot priimek razširjen samo v severni Sloveniji. Na Primorskem srečujemo le izvedene oblike, med njimi prednjači družinsko ime Blažko. Med drugimi patronimičnimi, to je izpeljankami iz očetovega imena, skrajšanimi in družinskimi imenskimi oblikami, so pogosti priimki: Blažič, Blaževič, Blazetič, Blaškovič, Blažutič in še Blažin, Blažina, Blažej, Blažica in pofurlanjen Blasizzo. Fašisti so Blaščica preimenovali v Blaschi ali Blasini, Blaškoviča v Belasco, Blasiča v Blasi ali Biagi in Biasini, Blažko v Blasco, Blaževič v Dibiagio, Blaziča v Biasi. V Glasgowu se je na današnji dan leta 1864 rodil skladatelj in pianist Eugene Francis Charles D'Albert. Oče Charles Louis Napoleon je bil baletnik, pianist in aranžer, med nastopanjem v kraljevem gledališču Covent gardnu se je poročil z igralko Annie Rowell. 17-leten si je prislužil štipendijo za študij pri Franzu Lizstu in postal koncertni pianist. Ploden je tudi njegov skladateljski opus: napisal je kar 21 oper, številne klavirske in simfonične skladbe. Leta 1907 je postal ravnatelj berlinske visoke glasbene šole, kasneje še dvorni kapelnik na Dunaju. Michael Ponti je z orkestrom Radia Luxemburg in dirigentom Pierrom Caom posnel D'Albertov drugi klavirski konecert, prisluhnimo odlomku.
V Halleju je na današnji dan leta 1754 umrl filozof, matematik in znanstvenik Christian von Wolff. Bil je glasnik nemškega razsvetljenstva, oprtega na racionalizem. Nova matematična spoznanja je uvedel v šolske univerzitetne programe. Eklektično je pod vplivom Leibnitza in Descartesa razvijal temeljne teme Aristotelovega nauka. Danes se spominjamo prve dame slovenskega ženskega romana in povesti. V Paviji se je na današnji dan leta 1854 rodila pesnica in pisateljica Pavlina Doljak - Pajk. Odraščala je v Trstu in pri stricu na veleposestvu v Solkanu, kjer je bilo zbirališče mladih slovenskih rodoljubov. V literaturo jo je uvedel Fran Levec. Poročila se je z Jankom Pajkom iz Maribora, ki ji je leta 1874 objavil prve pesmi v Zori. Prva na Slovenskem je pisala o ženskem vprašanju. Podrobneje o njenem obširnem opusu Miran Hladnik. Na današnji dan leta 1864 so v Ljubljani na zasedanju kranjskega deželnega zbora polemično razpravljali o poročni svobodi, zatem ko je leto prej poslanska zbornica na Dunaju sprejela zakonski osnutek o ukinitvi ženitnih dovoljenj, zlati za reveže. Za razliko od Kranjske je bila večina poslancev štajerskega deželnega zbora za takojšnjo ukinitev ženitnih dovoljenj. Na Goriškem so jih odpravili že leta 1867, podobno na Koroškem, le na Kranjskem so ostala v veljavi vse do leta 1919. V Phoenixu je na današnji dan leta 1959 umrl arhitekt Frank Lloyd Wright. V obsežnem opusu več kot 300 javnih in zasebnih stavb je uresničeval sozvočno skladnost arhitekture in narave, kar je imenoval 'organska arhitektura'. Tomaž je svetopisemsko ime in izhaja iz aramejskega Toma z nekdanjim pomenom "dvojček" z grško in latinsko obliko Thomas. Iz tega imena so nastali priimki: Tomažič, Tomažin, Tomažinčic, Tomc, Tomlje, Tomše, Tomšič. Fašisti so na Primorskem razširjene Tomažiče poitalijančili v Tomasi. Anton Bruckner je že leta 1875 začel pisati svojo peto simfonijo, ki so se je oprijeli vzdevki Tragična, Pizzicato, pa tudi Cerkev zvestobe. Posvetil jo je Karlu Ritterju von Stremayru, tedanjemu avstroogrskemu ministru za izobraževanje. Krstno izvedbo je doživela na Dunaju v izvedbi za dva klavirja, koncertno pa na današnji dan leta 1894 v Gradcu. Prisluhnimo odlomku 3. stavka Scherzo. Berlinskim filharmonikom je na snemanju dirigiral Daniel Borenboim.
8.4. Na današnji dan leta 1784 se je v Ljubljani rodil predmarčni cenzurni knjižni revizor Jurij Paušek. Po končanem študiju bogoslovja je predaval filozofijo na liceju, dokler ga niso imenovali za kanonika. Že leta 1842 je postal licejski rektor, tudi Čopu, Prešernu in Kastelcu, vendar je obenem opravljal cenzorsko službo. Ljubljanski knjižnorevizijski urad je vodil do leta 1848, ko so cenzuro ukinili. Do leta 1800 je večina narodov imela svojo državo, do leta 1914 pa si je pol ducata držav na približno četrtini zemeljske oble ustvarilo kolonije. Francija in Velika Britanija sta na današnji dan leta 1904 podpisali 'prisrčni sporazum' (entente cordiale), s katerim sta državi prijateljsko razmejili svoje kolonialne interese in po stoletjih konfrontacij postavili temelje za prijateljstvo. Ta sporazum je med drugim predstavljal začetek antante, zavezništva proti centralnim silam med prvo svetovno vojno. Na Bledu je na današnji dan leta 1999 umrl zgodovinar Ferdo Gestrin. Na ljubljanski univerzi je predaval občo zgodovino srednjega veka. Raziskoval je zgodovino slovenskih srednjeveških mest in trgovine ter prometa. Napisal je tudi deli Pomorstvo srednjeveškega Pirana in Slovanske emigracije v Italijo. Prisluhnimo odlomku oddaje Hiša mojega očeta, spomini Ferda Gestrina, in pripovedi igralca Borisa Kralja /dalet Merku je koroški patronimčni priimek Waltrič uvrstil v poglavje Srednjeveška neslovanska imena. Valter izhaja iz starih nemških imen Walther, Walthari, ki je zloženo iz starovisokonemških besed waltan "vladati" in heri "vojska, množica." Priimek Waltrič se po podatkih statističnega urada ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet, niti v Telefonskem imeniku Slovenije ga nismo zasledili, prisoten pa je na oni strani meje v Gorici. V Sydneyju se je na današnji dan leta 1904 rodil skladatelj John Antill. Po gimnaziji je delal na železnici in se z zaslužkom vpisal na konservatorij Novega južnega Wellsa. Po diplomi se je zaposlil v simfoničnem in kasneje opernem orkestru rodnega mesta. Vrsto let je bil glasbeni urednik avstralskega radia. Leta 1946 je napisal svoje najbolj znano delo, koncertno suito Corroboree, ki jo je čez dobra štiri leta predelal v balet. Uvodno dobrodošlico je posnel novozelandski simfonični orklester pod taktirko Jamesa Judda/ dalet
Ulrik II. Spanheim je bil že leta 1181 imenovan za koroškega vojvodo, vendar je bil zaradi mladoletnosti pod skrbništvom strica Leopolda V. Babenberškega, z današnjim dnem leta 1194 pa je zavladal samostojno. Leta 1197 je med križarskim pohodom zbolel za gobavostjo. Moral se je vrniti, v letu 1202 pa predčasno predati oblast mlajšemu bratu Bernardu. Še isto leto je umrl. V Toledu je na današnji dan leta 1614 umrl znameniti manieristični slikar El Greco. Rodil se je v Heraklionu na Kreti kot Domenios Theotokopoulos. V Benetkah se je slikarske obrti učil pri Tizianu in okrog leta 1677 je odšel v Španijo, kjer je v Toledu delal do smrti. Bil je odličen portretist. Podaljšane postave, poseben kolorit z bogato lestvico sivih tonov, ostri kontrasti in natančna karakterizacija portretirancev so bistvene značilnosti El Grecovega slikarstva. Danes voščimo prvi slovenski rektorici Luciji Čok, rojeni Pišot. Ob prvem predlogu za ministrico za šolstvo in šport Drnovškove tehnične vlade je dejala/ dalet. Lucija Čok se je rodila na današnji dan leta 1941 v Lokavcu, odraščala pa je v Kopru. Po končani Filozofski fakulteti je v Kopru sprva poučevala, nato pa je delala na Zavodu za šolstvo, zatem na oddelku Pedagoške akademije, vodila je Znanstveno raziskovalno središče. Leta 2004 pa je postala prva rektorica Univerze na Primorskem, o čemer je napisala knjigo. Znanstveno se je posvečala predvsem večjezični vzgoji. Na današnji dan leta 1959 je zasvetila prva žarnica s pomočjo električne energije iz jedrskega reaktorja, v znanstvenih laboratorijih v Los Alamosu, v ameriški zvezni državi Nova Mehika. Na Goriškem zelo razširjen patronimični priimek Brankovič je po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 649. mesto priimkov Statističnega urada, ob zadnjem popisu so jih našteli 119. Ime Branko je s pripono -ko skrajšana oblika slovanskih dvočlenskih imen, kot sta Branimir in Branislav. Ti dve imeni izhajata iz velelnika 'brani'. Na današnji dan leta 1724 je bil veliki petek, zato so v cerkvi Svetega Nikolaja v Leipzigu krstno zaigrali Janezov pasijon Johanna Sebastiana Bacha. Po verzih Bartholda Heinricha Brocksa ga je Bach napisal za soliste, zbor, orkester in orgle. Prisluhnimo odlomku pasijona, ki sta ga posnela ansambla Madrigalchor in Cosortium musicum z dirigentom Wolfgangom Gönnenweinom.
Na današnji dan leta 1814 si je Evropa oddahnila, Napoleon je moral odstopiti. S tem se je končalo francosko gospodovanje Evropi. Na predlog zaveznic, Prusije, Avstrije, Rusije in Velike Britanije, je Napoleon za prebivanje v izgnanstvu dobil otok Elbo, visok letni dohodek in gardo s 300 vojaki. V Slavini pri Postojni se je na današnji dan leta 1834 rodil finančnik, politik in mecen Jožef Gorup, plemeniti Slavinski. V Trstu se je zaposlil pri stričevem finančnem podjetju Kalister in dediči ter ga po njegovi smrti uspešno vodil. Soustanovil je bombažno predilnico v Ajdovščini in Kranjsko stavbno društvo, na Reki pa je bil podpredsednik Ogrsko-hrvaške parabrodne družbe in bančni ravnatelj. Simonu Gregorčiču je izdal drugi in tretji zvezek Poezij in mu s honorarji omogočil nakup posestva v Gradišču. Pridobil si je plemiški naslov in postal častni meščan Ljubljane. Ob izidu ponatisa knjige Slavinska fara Janeza Zabukovca je Jožef Boštjančič o Gorupovi dediščini na Reki povedal. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1914 rodil zdravnik, kirurg in primarij Vaclav Pišot. Medicino je študiral v rodnem mestu, diplomiral pa je v Zagrebu leta 1939. Kot splošni zdravnik in zobozdravnik je delal v Črnomlju, kjer se je leta 1941 povezal z Osvobodilno fronto in zdravil prve partizanske ranjence. Po osvoboditvi je bil šef kirurškega oddelka vojne bolnišnice v Portorožu. Leta 1958 je postal ravnatelj Ortopedske bolnišnice Valdoltra. V televizijski oddaji Beli hodniki Valdoltre je leta 1981 tako predstavil primer uspešne operacije kostne tuberkuloze/ dalet. Vaclav Pišot je bil častni član Slovenskega zdravniškega društva. Patronimični priimek Mirošič je, sodeč po podatkih Statističnega urada, po pogostnosti uvrščen na 19 tisoč 707. mesto, saj so jih ob zadnjem popisu našteli le 8. Telefonski imenik nam razkriva še kraje prebivanja: Ljubljana, Sežana in Lokev. Fašisti so Mirošiče poitalijančili v Mirossi. V Mečanih v Nadiški dolini je na današnji dan leta 2009 umrl glasbenik Anton Birtič. Glasbeno se je izobrazil v Čedadu in Ljubljani, kjer je tudi maturiral in leta 1952 ustanovil ansambel Beneški fantje. Leta 1976 je ustanovil združenje beneških godcev in ga takole predstavil/ ga-1908. Uglasbil je celo vrsto narodnih pesmi in jih zbral v zbirki Oj božime. Naslovno pesem bomo sedaj slišali v izvedbi Beneških fantov.
Rimski konzul Gaj Julij Cezar je leta 59 pred našim štetjem dosegel sprejem po njem imenovanega zemljiškega zakona - Lex Iulia. Z njim so zemljišča dodeljevali predvsem vojnim veteranom vojskovodje Gneja Pompeja in družinam s številnimi otroki. Zvezo med Cezarjem in Pompejem je aprila leta 59 pred našim štetjem utrdila Pompejeva poroka s Cezarjevo hčerko Julijo. V Ricmanjih se je na današnji dan leta 1934 rodil slikar Deziderij Švara. Ob delu je študiral slikarstvo v Benetkah in v Bologni opravil habilitacijo za poučevanje likovne vzgoje. Sodeloval je v Skupini U, ki je v 70-ih letih razgibala likovno ustvarjalnost na Tržaškem. Dalj časa je živel v Fort de France na otoku Martinique. Ob stoti obletnici rojstva Avgusta Černigoja se je leta 1998 tako spominjal njunega prvega srečanja ga-11523 Na podlagi sporazuma med vodstvi jugoslovanske in italijanske komunistične partije so na Srednjem Lokovcu pri Čepovanu na današnji dan leta 1944 ustanovili italijansko partizansko udarno brigado Triestina Garibaldi, ki je sodila v 30. divizijo. Riccardo Giacuzzo in Mario Ambram sta leta 1985 izdala monografijo in o brigadi povedala/ ga 978/2 dalet 5. aprila 1954 je predstojnik Ginekološke klinike v Ljubljani, Pavel Lunaček, takratnega asistenta, specialista ginekologije in porodničarstva, Marka Kolenca, pooblastil za organiziranje ginekološke službe v koprski bolnišnici. Oddelek se je šele po 42-ih letih iz samostanskih zidov bolnišnice v Kopru preselil v prostore nove izolske bolnišnice. Ob 50-ti obletnici bolnišnice je primarij Marko Kolenc povedal/ Tudi družinske vezi so botrovale nastanku priimkov. Nekoč sta bila stric in teta le očetov brat in sestra, ujec in ujna pa materina brat in sestra, saj so bile družine številne in je bilo treba razlikovati med člani z ustreznimi imeni. Danes pravimo bodisi očetovim kakor materinim bratom in sestram le stric in teta. Ujec in ujna pa sta se ohranila le v priimkih Ujič in Ujčič. Medtem ko je Statistični urad preštel manj kot 5 nosilk ali nosilcev priimka Ujič, pa je Ujčičev bistveno več, predvsem v zahodnem delu Slovenije. Slednjega so fašisti poitalijančili v Vicini ali Uccini. Dvajsete obletnice samomora 27-letnega Kurta Cobaina, znamenitega grunge rockerja skupine Nirvana, se spominjamo s uspešnico banda, Smells Like Teen Spirit.
Neveljaven email naslov