Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
V Londonu je na današnji dan leta 1774 umrl pisatelj Oliver Goldsmith. Z romanom Župnik Wakefieldski je utemeljil sentimentalizem, ki se je razvil na podlagi naraščajoče samozavesti meščanstva, ki pa ni imelo političnega vpliva. Z viharniškim gibanjem v Nemčiji je slavil posameznikovo samouresničitev v nasprotju z avtoriteto in tradicijo. V Murski Soboti se je na današnji dan leta 1944 rodil novinar in pisatelj Bogdan Novak. Že med študijem primerjalne književnosti se je posvetil novinarstvu, bil je tudi odgovorni urednik satiričnega lista Pavliha. Od leta 1990 je pisatelj. V slovenski literaturi sta najbolj znana saga Lipa zelenela je in mladinska serija desetih knjig Zvesti prijatelji, obogatil je tudi druge žanre, kot so kriminalka, grozljivka, znanstvena fantastika in pustolovska povest. Izdal je že več kot 70 knjig. Med uspešnicami je tudi roman Pasja grofica, o katerem je ob izidu leta 2006 povedal /dalet Na Vrsnem je na današnji dan leta 1984 avtoprevoznik in tigrovec Alojz Šavli. Delal je v očetovi opekarni. Po fašistični prepovedi slovenskih društev se je leta 1927 pridružil Tigru ter 10 let vodil in oskrboval celice z ilegalnim tiskom in s knjigami. Leta 1937 je moral emigrirati. V Celju se je pridružil delavskim organizacijam in bil dalj časa zaprt v Starem piskru. Zatem se je pridružil partizanom. Podrobneje o njem hči, Sonja Tramšek/ dalet Patronimična priimka Dorc in Dorčič sta redka, ugotavlja Pavle Merku. Po podatkih Statističnega urada se ne pojavljata ali pa je njuna pogostnost manjša kot pet. Fašisti so Dorčiča poitalijančili v Dorsi. Merku ga izpeljuje iz imena Izidor, ki izhaja iz grškega imena Isidoros, to pa je zloženo iz imena egiptovske boginje Isis, Izida, in grške besede 'doron', dar. Med 18-dnevnim bivanjem v Parizu so Beatlesi nastopili tudi v znamenitem gledališču Olympia, Paul McCartney pa je takrat napisal besedilo za pesem Can`t Buy Me Love. Posneli so jo konec januarja, šele na današnji dan leta 1964 pa se je mala plošča uvrstila na vrh lestvice najbolj poslušanih, kjer vztrajala kar 5 tednov, zato ji velja prisluhniti.
V Kotorju se je na današnji dan leta 1894 rodil pravnik in politik Fran Vesel. Pravo je študiral v Gradcu in leta 1925 v Trstu odprl odvetniško pisarno, pozneje je delal še v Postojni in Pivki. Med drugo svetovno vojno se je pridružil partizanom, po osvoboditvi je bil v Trstu spet odvetnik. Z Josipom Agnelettom sta pripravila program Slovenske demokratske zveze. Bil je predsednik društva Pravnik in komisar Delavskih zadrug. Pri Svetem Ivanu pri Trstu se je na današnji dan leta 1904 rodil kulturni in politični delavec Rudolf Marc. Po maturi na idrijski realki je študiral ekonomijo na tržaški univerzi. Vključil se je v osvobodilno gibanje, po vojni pa je bil leta 1947 med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze. Od leta 1950 je poučeval na Trgovsko-tehničnem zavodu Žiga Zois v Trstu. Prisluhnimo še pričevanju Bogomile Kravos /dalet Volitve slovenskega kandidata za člana predsedstva Jugoslavije so bile leta 1989 pomembna pridobitev političnega pluralizma, čeprav še nestrankarska. Marko Bulc je z dolgoletnimi izkušnjami, tudi kot predsednik Gospodarske zbornice, veljal za nespornega favorita, vendar je bil presenetljivo izvoljen ekonomist Janez Drnovšek. Prisluhnimo arhivskemu magnetofonskemu zapisu Ide Kogej, objavljenem prav na današnji dan 1989 ga-2399 Priimkom, ki izvirajo iz značajskih posebnosti in razvad, Merku namenja posebno poglavje. Človeka divjega značaja so poimenovali Divják, z narečno izreko se priimek glasi Dóujak in to so v 19. stoletju zapisovali s hiperkorigirano pisavo Dóljak. Fašisti so te priimke poitalijančili v Dolliani. Priimek Divják je po pogostnosti uvrščen na 406. mesto. Ob zadnjem popisu so jih našteli 638. Doljakov pa so ob zadnjem popisu našteli 129. V Cincinattiju se je na današnji dan leta 1924 rodila igralka in pevka Doris Mary Anne von Kappelhoff z umetniškim imenom Doris Day. Najprej je nastopala kot plesalka. Z ansamblom Barneyja Rappa je leta 1939 posnela svojo prvo uspešnico Day After Day, filmsko kariero pa je začela z glasbeno komedijo Romance on the High Seas. V naši fonoteki hranimo tudi zimzeleno uspešnico Che sara sara
Človek, ki je v zahodnoevropsko kulturo vpeljal arabske številčne znake, Gerbert of Aurillac, je na današnji dan leta 999 postal papež Silvester drugi. Mladost je preživel v muslimanskih šolah v Španiji in kasneje učil v Reimsu, kjer so ga izvolili za škofa. Po razveljavitvi te odločitve je postal učitelj cesarja Otona tretjega, z njim je potoval v Rim, kjer ga je papež Gregor peti imenoval za nadškofa Ravenne. Po papeževi smrti ga je cesar predlagal za Gregorjevega naslednika. V Idriji se je na današnji dan leta 1814 rodil pesnik in duhovnik Frančišek Svetličič. Po opravljenem bogoslovju v Ljubljani je kaplanoval v Rovtah nad Logatcem, Cerknici, na Vrhniki in Godoviču do upokojitve. V študentskih letih ga je za pesnjenje navdušil profesor Fran Metelko. Kot postromantik se je zgledoval po Prešernu. Alfonz Gspan je v Cvetnik slovenskega umetniškega pesništva vključil šest Svetličičevih pesmi. Na današnji dan leta 1944 je minerska skupina 30. partizanske divizije podstavila eksploziv v kinodvorani na Opčinah. Umrlo je več deset vojakov, 200 je bilo ranjenih. Nemška vojska je v povračilo usmrtila 71 talcev. 20-letni študent Silvo Rodič se je po treh dneh ranjen zatekel k domačiji Milene Petelinove v Repniču. V arhivu hranimo njeno pričevanje. Patronimični priimek Leonardič je Merku izvorno pripisal svetniku Lenartu. Izvira torej iz nemškega imena Leonhard, ki je zloženka starovisokonemških besed lewo "lev" in hart "močen, drzen". Po podatkih Statističnega urada se priimek Leonardič ne pojavlja ali pa je njegova prisotnost manjša kot pet, prav tako ga ne zasledimo v Telefonskem imeniku Slovenije, je pa kar 109-krat omenjen priimek Lenardič, ki so ga fašisti preimenovali v Lenardi. V Bratislavi je na današnji dan leta 1984 umrl skladatelj Aleksander Moyzes. Po študiju na praškem konservatoriju je leta 1928 začel poučevati na bratislavski glasbeni in dramatični akademiji. Iz raznolikega opusa omenimo simfonično glasbo, pisal je tudi zborovske in klavirske skladbe, scensko in filmsko glasbo. Prisluhnimo odlomku uverture opere Janošík. Simfoničnemu orkestru radia Bratislave je na snemanju dirigiral Ludovit Rajter.
1.4. Leta 1564 so Francozi prestavili koledarski začetek novega leta s 25. marca na 1. januar. Da se šaljivost na 25. marec ne bi ujemala z velikonočnim tednom, naj bi Cerkev to šego prenesla na 1. april. Francoskemu kralju Ludviku XIV., z vzdevkom Sončni kralj, pripisujejo uzakonjenje 1. aprila kot dneva norcev in lažnivcev. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da mu je krona skoraj padla z glave. Ta pa je na ramenih ostala prav vsem, ki so na današnji dan leta 1986 po novici o razprodaji zasežene kave poklicali v naše dopisništvo. Branko Vuga je posnel nekaj njihovih izjav ga-386/1 Na današnji dan leta 1894 se je v Jolietu, v ameriški zvezni državi Illinois, začel ustanovni zbor sedmih katoliških krajevnih društev, v katerih je delovalo 500 slovenskih izseljencev. Dan kasneje so ustanovili "Kranjsko Slovensko Katoliško jednoto v Zedinjenih državah ameriških", ki je izdajala časnik Amerikanski Slovenec. Na današnji dan leta 1909 se je v Bijačah rodil duhovnik Paskval Gujon. Dolga leta je vodil župnijo v Matajurju, kjer je pomagal partizanom, deloval kot pevovodja in zbiral ljudske pravljice ter drugo dragoceno dediščino. Ob 25-i obletnici Kulturnega društva Ivan Trinko je leta 1980 Paskval Gujon takole ocenil delo društva, v katerem je sodeloval od njegove ustanovitve: ga-10313/1D Še voščilo goriški atletinji in olimpijki Lidiji Benedetič, rojeni na današnji dan leta 1959 na Jesenicah. Že leta 1974 je postala državna prvakinja med mlajšimi mladinkami in se hitro prebila v tedanji jugoslovanski in evropski vrh skakalk v višino z osebnim rekordom 191 centimetrov. O tem je leta 1982 povedala/ ga-10468 K1/5 Priimka Hud in Huderle je Merku izpeljal v poglavju Vzdevki. Mršav človek si je tako zaslužil vzdevek, iz katerega je pozneje nastal priimek Hud, tudi hibridni priimek Huderle z nemško pomanjševalno pripono -erle. Po Merkujevi razlagi sta oba priimka že dolgo prisotna v Ricmanjih, kjer je dokazana nemška prisotnost. V Parizu je na današnji dan leta 1734 umrl skladatelj Louis Lully. Kot najstarejši sin Jeana-Baptista je živel v očetovi senci. Z bratom Jeanom-Louisom sta napisala balet Zéphire in Flora. Lirična tragedija Orfej je bila po krstni izvedbi deležna kritik, vendar se je kasneje ohranila tedanja novost: spremljevalni recitativ. Prisluhnimo skladbi Fanfare, ki jo je posnel pariški ansambel Collegium musicum pod taktirko Rollande Donatte 17.265 B/1
Zavezniške čete Prusije, Astrije, Rusije in Velike Britanije so na današnji dan leta 1814 vkorakale v Pariz, maršal August- Frédéric-Louis Marmont je po srditih bojih na Montmartru samostojno podpisal premierje. Dan kasneje pa je nekdanji francoski zunanji minister Chrales-Maurice de Talleyran-Périgord oklical začasno vlado, ki je odstavila Napoleona I. s položaja cesarja Francozov. Kot je posmrtno določilo sodišče je univerzitetni profesor, romanist, kritik in prevajalec Franc Šturm umrl na današnji dan leta 1944. V noči med 11. in 12. marcem 1944 sta ga neznana okupatorjeva sodelavca odvedla brez sledu. V Dolnji Košani rojeni Franc je po gimanziji v Ljubljani študiral romanistiko ingermanistiko na Dunaju., kjer je leta 1907 opravil doktorat in najprej poučeval na tamkajšnji realki. Med prvo svetovno vojno je v Sibiriji padel v rusko ujetništvo. Leta 1928 je postal docent za romansko filologijo na ljubljanski univerzi. Bil je soustanovitelj Osvobodine fronte. Raziskovalno je nadaljeval delo Karla Štreklja, prevedel je Stendhalov roman Rdeče in črno in več dramskih del. Na današnji dan leta 1950 se je v Dolnji Košani pri Pivki rodil literarni zgodovinar in kritik Marjan Dolgan. Po končanem študiju primerjalne književnosti in doktoratu je leta 1977 postal sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Njegove raziskave slovenske proze 20. stoletja se omejujejo predvsem na ekspresionistična, vojna in sodobna dela. Sestavil je antologije Slovenska muza pred prestolom, Slovenski literarni programi. Kar dva ponatisa je doživel izbor Prešernovih pesmi Fuk je Kranjcem v kratek čas. O tem je leta 2002 povedal: dalet Priimka Vídic in Vídič izhajata iz svetega Vida, ki izhaja iz latinskega imena Vitus, ki se povezuje z besedo vita "življenje", tudi z vitulus "mladič" ali avitus "ded". Nekatere slovanske in germanske različice imena Vitus se dajo razlagati tudi iz slovanskega vit v pomenu "vladar, mogočen, vladajoč", ali iz germanskega wid "gozd", naprimer Wito, Wido, romanizirano Guido. V kraju Frattamaggiore pri Neaplju se je na današnji dan leta 1684 rodil skladatelj Francesco Durante. Študiral je na konservatoriju in se izpopolnjeval pri Alessandru Scarlattiju. Skladateljski upus je posvetil pretežno sakralni glasbi, obsežen pa je tudi seznam instrumentalnih skladb. Prilsuhnimo odlomku prvega stavka Koncerta v g. molu, anasmablu Il giardino armonico je na snemanju dirigiral Giovanni Antonini Cd 11.223/8
V zaporu v karju Bourg-la-Reine so na današnji dan leta 1794 našli truplo matematika, ekonomista in enciklopedista Nicolasa de Condorceta. Kot žirondist se je udeležil fracoske revolucije in padel v nemilost zaradi nasprotovanj Robespierru. Objavil je eseje o integralnem računu, teoriji kometov, zaslovel je s traktatom o uporabni analizi možnosti večinskega odločanja, v katerem je obdelal po njem imenovani paradoks, s katerim je utemeljil matematiko družboslovnih znanosti. V Kamniku se je na današnji dan leta 1874 rodil pesnik in general Rudolf Maister. Ker je mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, je Maister nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev. Podrobneje o tem Maistrov rezervni stotnik Anton Osterc/ dalet. Kot predporočno darilo izvoljenki Marici Stergerjevi je Rudolf Maister leta 1904 v Ljubljani izdal zbirko Poezije, druga zbirka Kitica mojih je izšla leta 1929. Bruno Hartman je o Maistrovi poeziji povedal dalet Na današnji dan leta 1944 je v nacističnem koncetracijskem taborišču Dachau umrl pisatelj in publicist Ivo Grahor. Po maturi na realki je v Ljubljani študiral filozofijo in romanistiko, študij prekinil zaradi vojaščine v Veroni. Zatem je s Poljskem ilegalno prestopil v Sovjetsko zvezo in Srečka Kosovela je seznanil s tokovi sovjetske umetnosti, sicer sta sourejala glasilo Vidovdan. Slavist Silvo Fatur je tako strnil Grahorjev opus dalet Po svetem Briciju Merku izpeljuje tudi nastanek priimkov Berce`, Bráčič in Berče`. Statistiki so ob popisu našteli 397 ljudi s priimkom Berce`, 741 Bračičev, manj kot 5 primerov pa je bilo v primeru priimka Berče. Fašisti so te priimke poitalijančili v Bracci. Bert je skrajšana oblika imen Albert, Herbert in Hubert. Albert ima nemške korenine, saj je sestavljenka iz starovisokonemških besed adal- "plemenit" in -berath "bleščeč, slaven". Herbert je zloženka besed heri- "množica, vojska" in že omenjene -berath; Hubert pa je nastal iz besed hugu "um, razum, pamet". V Londonu je na današnji dan leta 1924 umrl irski skladatelj in dirigent Charles Villiers Stanford. Glasbo je študiral v Cambridgu,Leipzigu in Berlinu. Že kot študent je bil univrzitetni organist, vodil je več zborov, zanje je napisal vrsto sakralnih skladb, uveljavil pa se je s sedmimi simfonijami, zato prisluhnimo odlomku zadnje. Ulstrskemu orkestru je na snemanju dirigiral Vernon Handley dalet
Pisec temeljnih del o nebesni mehaniki Pierre-Simon Laplace se je rodil na današnji dan leta 1749. Ta francoski matematik in astronom je izdelal kozmogonično hipotezo o nastanku osončja. 34. ameriški predsednik Dwight Eisenhower je umrl na današnji dan leta 1969. Ameriški vojskovodja in politik, ki je v drugi svetovni vojni poveljeval ameriškim in zavezniškim silam. V arhivu hranimo kratek odlomek ob izkrcanju zaveznikov v Normandiji junija 1944 dalet Dwight Eisenhower je leta 1951 postal vrhovni poveljnik sil pakta Nato. Predsednik Združenih držav Amerike je postal dve leti kasneje in je bil na čelu te države dva mandata. V Parizu je na današnji dan leta 1994 umrl pesnik in dramatik Eugene Ionesco, poglavitni predstavnik gledališča absurda oziroma antidrame. V Zgodovino se je zapisla s Plešasto pevko, Učno uro Stoli in eseji Spomini na smrt. Novogoriški gledališki ansambel je prav s Plešasto pevko dosegl ustvarjalni vrh, stoto predstavo je marca leta 1999 za naš radio Marijana Remiaš tako ubesedila dalet Ime Bojan je slovanskega izvora. Najverjetneje izhaja iz dvočlenskih slovanskih imen, ki se začenjajo z Boj-. Ta člen izhaja iz samostalnika boj. Na Bojane pri starih Slovencih spominjajo krajevna imena Bojanice pri Adlešičih, Bojanja vas pri Metliki in Bojanji vrh pri Muljavi. Rutarjeva Zgodovina Tolminske priča tudi o plemičih Bojanih. Merku navaja patronimične priimke Bojanič na Notranjskem, v osrednji Sloveniji Bojanc, v Trstu in na Primorskem pa le družinsko okrajšavo Bojko. V Northamptonu je na današnji dan leta 1974 zaradi posledic srčnega infrakta umrl blues pevec in kitarist Arthur Crudup. Peti je začel v cerkvi, s kitaro pa je spremljal straše med delom na poljih v delti Mississippija. S prvo plačo si je kupil kitaro in začel nastopati po barih. Po preselitvi v Chiacgo je leta 1941 posnel svoje prve pesmi, zaslovel pa je šele po drugi svetovni vojni kot oče Rock 'n' Rolla, Prilsuhnimo posnetku pesmi iz leta 1946 That's All Right dalet
Slavjanski rodoljub je bil mesečnik "Slavjanskiga družtva v Terstu". Prva številka je izšla na današnji dan leta 1849. Urednik in drugi predsednik društva je bil Ivan Nepomuk Cerer. Slovanofilsko usmeritev glasila je nadaljeval Simon Rudmaš v Jadranskem Slavjanu. Leta 1971 je Založništvo tržaškega tiska izdalo ponatis Slavjanskega rodoljuba po originalih z Dunaja in Cetinja. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1929 rodil pisatelj in gledališki režiser Žarko Petan. Leta 2006 se je tako spominjal burnih vojnih let, tudi v Trstu dalet Žarko Petan je bil po končanem študiju v Ljubljani med ustanovitelj Odra 57, v letih 1966 do 1971 je deloval kot režiser v ljubljanski Drami, kasneje pa v Mladinskem gledališču. Znane so njegove satirične in groteskne avtobiografske črtice od Črnega smeha, Neba na kvadrate do Humorske z napako. Zaslovel je kot ustvarjalec in prevajalec satiričnih aforizmov. V izolski bolnišnici je na današnji dan leta 2009 umrl učitelj in publicist Janko Kleinbencetl. Ob propadu kraljevine Jugoslavije je rodno Goričko najprej zasedla nemška vojska, zatem pa Madžari, tako da je osnovno šolo končal v madžarskem jeziku. Leta 1950 pa v Ljubljani diplomiral za učitelja, čez dve leti so ga poslali v Slovensko Istro, kjer je kot učitelj in ravnatelj služboval do upokojitve. Izdal je osem knjig: Ljudje v mojem srcu, Štorije z ognjišč, Sezonci, Od Soče do Dragonje, Za kruhom, Del tuha, romski pozdrav ter zbirko Na dveh bregovih, leta 2006 je izdal knjigo pričevanj Primorci in Istrani v Prekmurju in o tem dejal dalet Nekdanja večja razširjenost imena Rupert se odraža v številnih priimkih: Rupel, Rupert, Ropret, Rope, Rupe, Rape, Repše, Repovž. Fašisti so jih poitalijančili v Rupi, Rupini ali Rubini. Iz imena Rupert izhaja tudi koroško obirski izraz roprat "kdor za svoj god ne da za pijačo". V Newarku se je na današnji dan leta 1924 rodila jazz pevka Sarah Lois Vaughan. Zaradi nastopanja je opustila študij na umetniški akademiji, zlasti po zmagi na tekmovanju mladih talentov v New Yorku. Postala je članica ansambla Earla Hinesa, kasneje tudi ansambla Louis Armstrong's Hot Five, ki sta sodila med najbolj predvajane ansamble znamenitih ameriški šestdeset let prejšnjega stoletja. Po drugi svetovni vojni pa je Sarah zablestela tudi kot pevka, trikrat je prejela tudi nagrado Grammy. Prisluhnimo uspešnici Wave CD 14696//5
Spominjamo se množične poroke v Susi. Leta 324 pred našim štetjem je Aleksander Veliki ukazal 19 tisočim makedonskih plemičev poroko s perzijskimi plemkinjami, sam pa se je poročil z Barsino, hčerjo zadnjega perzijskega kralja Dareja III. V Trstu je na današnji dan leta 1884 umrl pesnik Jovan Vesel Koseski. Že pred letom 1848 se je razvil v glasnika domoljubnih gesel. V Trstu je vodil Slavjansko društvo. Fran Levec je njegovo pesništvo ocenil kot svojstven pojav v slovenski literature; sad nepristne romantike in nerazčiščenih estetskih pojmov. V Ivanjem Gradu se je na današnji leta 1940 rodil zborovodja, učitelj, snemalec in radijski producent Ivan Tavčar. Po končani Višji pedagoški šoli je učil na koprski osnovni šoli Pinka Tomažiča. Leta 1971 se je zaposlil kot snemalec na naši radijski postaji, zatem je vrsto let delal kot vodja izvedbe, delovno kariero pa je sklenil kot producent v glasbeni redakciji. Vzporedno je že od dijaških let delal tudi kot zborovodja, sedaj je v pokoju eden glavnih organizatorjev zborovske revije Primorska poje. Ob 50 obletnici Radia Koper se je tako spominjal tekmovanja glasbenih posnetkov jugoslovanskih radijskih postaj Taktons v Novem Sadu dalet Priimek Lárečič nima nobene zveze z ženskim imenom Lara ali Larissa, grški laros pa pomeni "galeb". Merku ga izpeljuje iz Lovrenca, latinska beseda laurus pomeni "lovor ali lovorovo vejico". Priimek Lárečič se ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet, sporoča Statistični urad. Fašisti so ga poitalijančili v Laureni ali v Laurenti. V kraju Tabor se je na današnji dan leta 1874 rodil češki violinist, skladatelj in dirigent Oskar Nedbal. Glasbo je študiral na praškem konservatoriju, kjer ga je učil tudi Antonín Leopold Dvořák. Zaslovel je z opereto Poljska kri, krstno uprizorjeno 1913, pisal je tudi balete, najbolj znan je Princeska zlatolaska. Nedbalov Valse triste je posnel tudi ansambel Češke filharmonije pod taktirko Vaclava Neumanna dalet
Materinski dan, ki ga obeležujemo 25. marca, se zgodovinsko navezuje na čaščenje matere v antičnem svetu, zlasti boginje Ree, krščanska cerkev pa je tako praznovanje obudila in ga posvetila devici Mariji. Stari cerkveni koledarji imenujejo ta dan tudi "oznanjenje učlovečenja preblaženi devici Mariji", drugod pa lahko preberemo "začetek odrešenja" ali "spočetje Kristusa". V Ljubljani se je na današnji dan leta 1754 rodil arhitekt, inženir in strokovni pisatelj Jožef Marija Schemerl. Na Nizozemskem in v Porenju je študiral gradnjo rečnih prekopov. Po Gruberjevem odhodu iz Ljubljane je leta 1784 zarisal novo traso ceste od Vrhnike do Postojne, zgradil plovni prekop Dunaj-Leitha in vodil zgradbo vodnega prekopa Dunaj-Schottwien. Po njegovih načrtih je bila med drugimi zgrajena palača tehnične visoke šole na Dunaju. Izdal je vrsto knjig s področij svojega delovanja. V Grčiji so na današnji dan leta 1924 razglasili republiko, kar so sredi aprila potrdili še na plebscitu. Kralj Jurij II. je tedaj zapustil državo. Za prvega predsednika so izvolili Ioanisa Antoniasa Capodistriasa. O njem podrobneje zgodovinar Salvator Žitko dalet Na današnji dan leta 2009 je v svojem oljčniku v rodnih Bertokih umr slikar, grafik in scenograf ter profesor Zvest Apollonio. Po končani gimnaziji v Kopru je leta 1960 uspešno končal Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani in kasneje še specialko pri Gabrijelu Stupici. Na akademiji je kasneje poučeval grafiko. V oddaji Primorski kulturni ustvarjalci iz leta 1971 je Zvest Apollonio takole odgovoril na vprašanje, zakaj je po velikih uspehih v grafiki še zmeraj ostal zvest oljnemu slikarstvu ga-735/1 V obširnem poglavju predkrščanskih slovanskih imen Merku navaja tudi redek priimek Regónja, za katerega pravi, da je nastal iz nejasnega prvotnega imena. Priimek Regónja se ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet, nam sporoča Statistični utrad, niti ga najdemo v Telefonskem imeniku. V Memphisu, v ameriški zvezni državi Tennessee se je na današnji dan leta 1934 rodil kitarist Johnny Burnette. Kot študent se je posvečal baseballu in boksu. Poškodba pa je botrovala, de se je posvetil glasbi. Z bratom in prijateljem Burlisonom so leta 1952 ustanovili trio The Rhythm Rangers, ki se je po preselitvi v New York proimenoval v The Rock and Roll Trio. Posneli so tri plošče, vendar je uspeh izostal. Šele v Kaliforniji jima je k uspehu pomagal Ricky Nelson. Prisluhnimo uspešnici Train Kept A Rollin' dalet
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Glauchau se je na današnji dan leta 1494 rodil oče mineralogije in humanist George Baue - Georgius Agricola. Leta 1530 je izdal knjigo De Re Metallica, v kateri je združil dotedanje znanje o rudarstvu, geologiji in mineralih, ki je kmlu zatem prerastla v enciklopedijo tega področja V Škrutovem pod Svetim Lenartom se je na današnji dan leta 1794 rodil duhovnik, pridgar in filozof Anton Podreka. Po doktoratu iz filozofije a Dunaju je postal je poklicni pridigar in zaslovel, posebej še v Parmi. Videmska akademija znanosti ga je imenovala za dopisnega člana. Ugodili pa so njegovemu predlogu in državni licej imenovali po Jakobu Stelinu, filozofu, o katerem je Podreka napisal obširno razpravo o njegovi teoriji morale. V Beogradu je na današnji dan leta 1964 umrl nadškof Josip Ujčič. Po končani osnovni šoli v rodnem Pazinu je v Trstu končal gimnazijo in v Gorici bogoslovje in se izpopolnjeval na dunajski Auguštineju, kjer je doktoriral z disertacijo o glagolici. Od leta 1919 je na ljubljanski univerzi predaval moralno teologijo. Leta 1936 so ga imenovali za za nadškofa v Beogradu. V 86 letu starosti je na današnji dan leta 2009 umrl v Piranu novinar Bogdan Tome. V rodni Ljubljani je končal realko in delal na poštni upravi. Od leta 1942 je bil partizan, najprej v 10. ljubljanski brigadi. V Kočevskem rogu je opravil radiotelegrafski tečaj. Po vojni je najprej delal v Slovenskem poročevalcu, leta 1949 je postal novinar Radia Koper, tedaj še delniške družbe Radiofonija. Prisluhnimo odlomku reportaže V sinje nebo, ko je leta 1959 obiskal gojence ajdovskega letalskega centra dalet Gabrijel je svetopisemsko ime in izhaja iz hebrejskega Gabriel z nekdanjim pomenom "božji mož, božji junak". Po svetniku Gregorju je Merku naštel izpeljavo naslednjih priimkov: Grégorič, Gregórčič, Gregorín, Gergolét, Gŕgič, Gŕšič, Grše`, Gržétič, Gržélj, Gržína, Gržínič. Pomudimo se zgolj pri Grégoriču. Ob popisu so jih našteli kar tisoč 547, praktično po vsej Sloveniji. Fašisti so ta priimek poitalijančili v Gregori, Gregoris, ali Gregorini. V Ellis County, v ameriški zvezni državi Texas se je na današnji dan leta 1909 rodil Clyde Chestnut Barrow, ki je z Bonnie Parker v času gospodarske krize zaslovel z drznimi ropi. Postala sta državna sovražnika številka ena med letoma 1931 -1935, predvsem zaradi najmanj 9 umorjenih policistov. Georgie Fame je tako uglasbil legendarni par dalet
Na današnji dan leta 1754 se je v Zagorici rodil matematik Jurij Vega. Po končani jezuitski gimnaziji v Ljubljani je na Dunaju študiral tehniko in se kot navigacijski inženir zaposlil v vojski. Na topniški šoli je poučeval matematiko in reformiral pouk fizike in balistike. Kot novost je uvedel infinitezimalni račun. Logaritmično-trigonometrični priročnik in leta 1794 izdane najpopolnejše desetdecimalne logaritmične tablice so še danes računski priročnik. Janko Samsa je ob 200-i obletnici tragične Vegove smrti za razstavo v Tehniškem muzeju Slovenije v gradu Bistra izdelal makete Vegovih vitlov, škripcev, zobnikov ter drugih izumov in o tem povedal... dalet V Trstu se je na današnji dan leta 1929 rodila pisateljica in prevajalka Evelina Umek-Kajzer. Po diplomi na Filozfski fakulteti v Ljubljani je najprej delala v založništvu, od leta 1995 v otroškem in mladinskem progamu Televizije Slovenije, zdaj pa dela in živi v Trstu. Kratko prozo je najprej objavljala v tržaških revijah Tokovi, Jadro, Sidro in Mladika. Za odrasle je objavila zgodbe iz otroštva Mandrija in druge zgodbe, romana Frizerka in Hiša na Krasu, Trgovina, Pri zdravniku. Sledile so zbirke Slovar radovednega tačka, Pravljice za vsakdanjo rabo in druge. Ob izidu knjige Sprehod skozi Trst je leta 2001 povedala dalet Ob vračanju s Slemena pod Mojstrovko je na današnji dan leta 1969 je kot žrtev snežnega plazu preminil zdravnik in planinec Alojzij Dolhar. Ob koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri štiritedenski partizanski upravi in organiziral razkuževalno službo za jugoslovanske povratnike iz nemških taborišč. Po Alojziju Dolharju so poimenovali prvo pot planinske vertikale Slovenskega planinskega društva Trst. Sin Rafko se ga tako spominja dalet Fápčič je ena od priimkovnih inačic, nastalih iz imena Fabijan. Priimek Fápčič se ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet, nam sporoča statistični urad, niti ga ni v Telefonskem imeniku Slovenije. Zato pa je bistveno več Fabčičev, ob popisu so jih našteli 182. Fašisti so priimek Fabčič poitalijančili v Fabi ali Fabiani. V bitki pri Novari se je na današnji dan leta 1849 avstrijskemu feldmaršalu Josephu Wenzlu Radetzkyju posrečilo premagati lombardijske revolucionarje, vojsko italijanskega gibanja za neodvisnost pod vodstvom pemontskega kralja Karla Alberta, ki je odstopil v korist sina Viktorja Emanuela II. Ta zmaga je prispevala k nastanku zimzelene skladbe,Straussovem Radetzky maršu. Prisluhnimo dunajskim filharominkom dalet
Templarji so bili vitezi vojaško urejenega meniškega reda, ustanovljenega med križarskimi vojnami. Popotnike so zavarovali z gotovinskimi pismi. Po padcu zadnje križarske trdnjave so se leta 1304 začele širiti govorice o krivovreskih obredih, kar je izkoristil francoski kralj Filip četrti. Papeža Klementa četrtega je prisilil, da je templarski red razpustil, njihovega mojstra Jacquesa de Molayo so 18.marca leta 1314 javno sežgali na grmadi. V Slovenskih Konjicah se je na današnji dan leta 1924 rodil akademik, pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Leta 1944 se je kot študent medicine pridružil partizanom, diplomiral pa je po osvoboditvi iz slavistike.V prvi zbirki S poti je združil kolektivno partizansko izkušnjo z izrazito intimistično liriko. Minattijeva prelomna zbirka Nekoga moraš imeti rad pomeni dokončn obračun z iluzijami. Ob 85 obletnici se je tako spominjal otroškega navdušenja nad branjem dalet V Slovenski Bistrici se je na današnji dan leta 1944 rodil sociolog Rudi Rizman. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede, kjer je tudi magistriral, se je izpopolnjeval na Harvardu in po doktoratu predaval na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1966 je postal član Mednarodnega Russellovega razsodišča, o čemer je leta 2007 povedal dalet V Porto Roncu nad Ascono je na današnji dan leta 1954 umrl izumitelj in podjetnik Anton Codelli plemeniti Fahnenfeld, zadnji potomec italijansko nemške plemiške rodbine z velikimi posestmi na Kranjskem. Po študiju strojništva na Dunaju se je v Ljubljano pripeljal s prvim avtomobilom. Podrobneje o njem zgodovinar Sandi Sitar dalet Apostol Filip je grško ime z nekdanjim pomenom "ljubitelj konj". Glas f jer spravljal Slovence v zadrego, zato ni čudno, da je ime doživelo v slovenskem prostoru krajšave in spremembe, ki ga lahko naredijo nespoznavnega. Med takimi primeri Merku navaja tudi priimek Léban, ki so ga ob zadnjem popisu zasledili tisočkrat 472, praktično po vsej Sloveniji. Fašisti so ga poitalijančili v Lebani. V Kopru se je na današnji dan leta 1949 rodil skladatelj, kitarist in pevec Danilo Kocjančič. Prvo skladbo je napisal še kot 16 letni gimanzijec za Kameleone. Sledilie so ansambli Danilo in Novi kameleoni, Boomerang, Rado & Danilo, Labirint, Prizma, Bazar in Halo ter Danilo in prijatelji. Ob predstavitvi zadnje plošče je leta 2012 povedal dalet Prisluhnimo Danilovi prvi uspešnici dalet
Z zodiakalnim znakom Ovna se na današnji dan začne pomlad. To je spomladansko enakonočje. Včasih se je na današnji dan pri mnogih ljudstvih začelo novo leto, omenimo Kitajsko, Japonsko, Indijo in Iran. Spomnimo še, da je danes svetovni dan lutk in lutkovnega gledališča, svetovni dan poezije, mednarodni dan boja proti rasizmu pa tudi mednarodni dan spanja, ki ga je razglasilo Italijansko združenje za medicino spanja. Na današnji dan leta 1804 je v Parizu začel veljati Civilni zakonik. Napoleonov državljanski zakonik je uveljavil pomembne dosežke francoske revolucije, utrdil je odpravo fevdalne družbene ureditve. Uvedel je obvezni civilni zakon in dovolil ločitev. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1949 rodil filozof in publicist Slavoj Žižek. Leta 1971 je diplomiral iz filozofije in sociologije, čez deset let pa še doktoriral, najprej v Ljubljani, zatem pa še na temo psihoanalize v Parizu. Žižek je eden izmed filozofov z največjo publiciteto v svetovnem merilu. Njegova področja delovanja so lacanovska psihoanaliza in nemški idealizem. Leta 1990 je Slavoj Žižek kandidiral na slovenskih predsedniških volitvah, kot kandidat ZSMS -Liberalne stranke.Več kot sto izvirnih in prevodnih knjig potrjuje radikalen vpliv njegove kritične misli. V arhivu hranimo odlomek predavanje o napredku članom društva Manager leta 2008 v Portorožu dalet S pomočjo vzdevka Merku razlaga nastanek na Primorskem zelo razširjenega priimka Kravos. Tako je kodrast človek postal Koder, Kodra, Kodrič, z nemško besedo Kraus in v zapisu, komaj prilagojenem slovenščini je nastal priimek Krávos. Ob zadnjem popisu so jih našteli 232. S Primorske so se razširili tudi v Ljubljano in Maribor. Fašisti so priimek Kravos poitalijančili v Carvi. V ruskem Karevu se je na današnji dan leta 1839 rodil skladatelj Modest Petrovič Musorgski. Glasbeno nadarjenega poročnika sta izobrazila skladatelja Borodin in Balakriev. Kot član znamenite ruske peterice je oblikoval samosvoj slog, zasnovan na ljudskem izročilu, s katerim je vplival na impresioniste. Iz opere Soročinski sejem prisluhnimo predigri - poletni dan v Ukrajini. Državnemu simfoničnemu orkestru Sovjetske zveze je dirigiral Jevgenij Svetlanov. Posnetek smo v našo fonoteko shranili leta 1982 K 8.284/2
V Soročinci se je na današnji dan leta 1809 rodil ruski pisatelj Nikolaj Vasiljević Gogolj. Proslavil se je z delom Plašč, ki ga je napisal leta 1842, njegova znana komedija Revizor je iz leta 1835, prvi del romana Mrtve duše, drugi del pa je ohranjen le v fragmentih, ker je Gogolj malo pred smrtjo rokopis uničil. Tretji del, ki govori o junakovem poboljšanju, pa je Gogolj komaj začel ustvarjati. Lajos Kossuth, vodja boja Madžarov za osvoboditev izpod avstrijske nadvlade, je izšel iz družine nižjih plemičev. Ko je Dunaj poslal proti Madžarom vojsko pod vodstvom bana Jelačiča je organiziral protinapad in aprila čez leto dni odstavil Habsburžane. Do smrti, na današnji dan leta 1894, je Lajos Kossuth zagovarjal koncept konferederacije podonavskih narodov. Na današnji dan leta 1915 se je v Trstu rodil narodni heroj Pino Tomažič. Da bi se izognil mobilizaciji v Etiopijo, je leta 1935 emigriral v Jugoslavijo. Ko se je skušal pridružiti mednarodnim brigadam v Španiji, so ga na Brenerju zaprli. Ponovno se je povezal s primorskimi komunisti in s Tigrovci. Ti so ga oskrbeli z orožjem, saj je ob napadu Italije na Jugoslavijo načrtoval oboroženo vstajo. Junija 1940 so ga vnovič aretirali in decembra 1941 ga je Posebno sodišče za zaščito države na drugem tržaškem procesu obsodilo na smrt. 5-ga decembra so ga na Opčinah ustrelili. Ivan Gašperšič iz Divače se je leta 1969 takole spominjal procesa in Pinka Tomažiča ga711/1 Priimek Iorizzo je po Merkuju nastal iz svetniškega imena Juri. Sodeč po podatkih Statističnega urada se priimek Iorizzo ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet. Zasledili ga nismo niti v telefonskem imeniku Slovenije. V ukrajinskem Žitomiru se je na današnji dan leta 1914 rodil pianist Svjatoslav Teofilovič Richter. Družina se je kmalu po rojstvu preselila v Odeso, kjer je študiral dirigiranje, klavir pa od leta 1937 na moskovskem konservatoriju. Mojstrsko je obvladal pianistično tehniko. Kot poetičen interpret je zablestel z deli Schuberta in Schumana ter Prokofjeva, ki je zanj napisal 9. klavirsko sonato. Prisluhnimo sedaj odlomku iz prvega stavka Beethovnove sonate številka 10 in pianistu Svjatoslavu Richterju. 13602 B1
V San Cristóbal de La Laguna na otoku Tenerife se je na današnji dan leta 1534 rodil jezuit, misijonar in lingvist ter apostol Brazilije José de Anchieta. Po študiju na unverzi v Coimbri je postal jezuit. leta 1553 se je pridružil misijonarjem v Braziliji. Na planoti Piratininga je ustanovil kolegij, ki je postal zametek današnjega velemesta Sao Paolo. Domorodce, ki jih ni samo krstil, je branil pred suženjskim izkoriščanjem. Bil je izvrsten jezikoslovec in avtor prve slovnice jezika tupi. V Ljubljani je na današnji dan leta 1984 umrl pesnik in prevajalec Mile Klopčič. Zaradi ilegalnega političnega dela učiteljišča v Ljubljani ni končal. V partizanih je vodil oddelek za kulturo pri SNOS-u. Po osvoboditvi je bil ravnatelj Slovenskega knjižnega zavoda in Drame. Literarni opus Mileta Klopčiča se začenja z mladostno zbirko Plamteči okovi, za katero je značilen aktivistični ekspesionizem. Prisluhnimo avtorjevi recitaciji pesmi Deževna pomlad, napisani leta 1933 dalet Mile Klopčič je zatem izdal socialno realistično zbirko Preproste pesmi. Znameniti so njegovi prevodi Lermontova, Krilova in Heineja. Jožef je svetopisemsko ime, ki izhaja iz hebrejskega imena Josef ali Jehosef z nekdanjim pomenom "naj (Bog) doda (potomstvo)". Povezava imena Jožef s hebrejskim glagolskim korenom jasaf "dodati" je podana že v Genezi. V naših pisanih virih se ime Jožef, podobno kot Marija, v primerjavi z drugimi svetopisemskimi imeni, pojavi dokaj pozno, prvič so ga zapisali v Bači leta 1536, pogosteje pa šele proti koncu 17. stoletja. Le na skrajnem vzhodu Slovenije se pojavlja nekaj redkih priimkov kakor Jóžef, Józelj, in podobni, ki so gotovo nastali iz svetopisemskega imena Jožef. Ob zadnjem popisu so našteli 58 priimkov Jožef in 59 Jozelj. Na današnji dan leta 1964 so začeli snemati znameniti film iz serije James Bond "Goldfinger" s Seanom Conneryem v naslovni vlogi. Prisluhnimo še bolj znani naslovni skladbi, ki nam jo bo zapela Shirley Bassey cd 4307/4
Obred ustoličenja slovenskih knezov se je končal leta 1414, ko je kmet še zadnjič izročil koroškemu vojvodi ob knežjem kamnu pri Krnskem gradu oblast v deželi. Podrobneje o tem zgodovinar Peter Štih dalet Na današnji dan leta 1904 se je v Sežani rodil pesnik Srečko Kosovel. Maturiral je v Ljubljani in na filozofski fakulteti študiral slavistiko, romanistiko in umetnostno zgodovino. Že v gimnaziji je sodeloval v literarnem krožku, ki je izdajal dijaški list Kres, od tod je prešel v krožek Preporod, sam je ustanovil organizacijo srednješolcev iz zasedenega ozemlja. Leta 1922 je ustanovil Lepo Vido, čez dve leti krožek Ivan Cankar. Pogosto je javno nastopal, sodeloval v tedanjih literarnih revijah, poleg poezije je pisal prozo in dramske osnutke. Ob koncu življenja je pripravil zbirko Zlati čoln, ki se je izgubila. Posthumno so leta 1927 izšle Pesmi, kasneje pa še Izbrane pesmi, leta 1972 pa še ekspresionistični Integrali. Prisluhnimo odlomku spominov profesorja Petra Martinca, slikarja Augusta Černigoja in Vuke Kumar V Kovorju se je na današnji dan leta 1934 rodil smučarski skakalec Jože Šlibar. S skokom 141 metrov je 24. februarja leta 1961 v Obrrstdorfu postavil neuradni svetovno rekord. Šlibar je čez eno leto o svojih tekmovalnih dosežkih povedal dalet Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov. Priimek Križán velja za primer pojavljanja imena naselja v izpeljani obliki. Priimek ponavlja ime prebivalca naselja po imenu Križ, ki jih je na slovenskem ničkoliko. Križán je razširjen po vsej Sloveniji, ob zadnjem popisu so jih našteli 561, 7 primerov je Križancev, 248 Križaničev, 313 pa Križancev, 33 pa Križančičev, 692 pa je Križajev. Fašisti so priimek Križaj poitalijančili v Crisai, Križman v Crociati, Crismani ali Grimani. V Tihvinu blizu Novgoroda se je na današnji dan leta 1844 rodil skladatelj in pedagog Nikolaj Rimski Korsakov. Po končani vojaško pomorski akademiji v Sankt Peterburgu je na pobudo skladatelja Balakireva začel komponirati. Hitro se je uveljavil kot mojster orkestracije z barvito glasbeno govorico. Z operami Sneguljčica, Sadko in Zlati petelin, simfonično suito Šeherezada in tremi simfonijami je bistveno oblikoval rusko nacionalno glasbo. Prisluhnimo skladbi Rimskega - Korsakova Čmrljev let. Škotskemu komornemu orkestru dirigira Raymund Lappard. cd 11842
V Gorici se je na današnji dan leta 1644 rodil teolog in šolnik Sembler Ambrož. Oče je 1634 jezuitom prodal svoj dom na Travniku, kjer so uredili svoj kolegij, kamor je leta 1659 vstopil tudi Sembler, ki je šolanje nadaljeval v Gradcu in na Dunaju in po doktoratu v Trnavi predaval tudi v rodni Gorici in kasneje še na Reki. V latinščini je izdal panegirične spise, hvalnice zaslužnim jezuitom. Na današnji dan leta 1834 se je v Schorndorfu , v nemški deželi Württemberg, rodil strojni inženir Gottlieb Daimler, ki poleg Carla Benza velja za izumitelja avtomobila. Leta 1883 je patentiral motor z notranjim izgorevanjem, ga vgradil v leseno dvokolo, kasneje pa je z njim opremil čoln in vprežni voz. Na današnji dan leta 1910 se je v Kranjski Gori rodil novinar in politik Stane Škrabar - Braškar. Kot trgovski sin je v Višnji Gori izkusil gorje gospodarske krize. Delal je tudi kot tajnik Zveze kmečkih fantov in deklet ter upravnik zadruge Narodna prosveta. V Ljubljani se je pridružil Osvobodilni fronti in partizanom Tomšičeve brigade, kjer je postal vojni dopisnik. Konec leta 1944 je delal v Ljudski pravici v Črnomlju, kasneje je v Zadru organiziral tiskarno Toneta Tomšiča. Po osvoboditvi je z generalom Avšičem delal v jugoslovanski vojni misiji v Berlinu. Zatem je bil sourednik Narodne armije v Beogradu. O partizanskem novinarstvu je ob 30 letnici časnikarskega društva leta 1974 povedal ga 1709 Čeprav je ime Jerko različica imena Hieronim, ki je zloženka iz grških besed hieros, pomensko svet, božji in onoma, ime, ki označuje tistega, ki ima sveto, od Boga posvečeno ime, ga Pavle Merku izvorno pripisuje apostolu Bartolomeju. To ime je bilo v slovenščini sprejeto kot Jernej. Iz prvinske priimkovne oblike so izpeljani številni priimki, na Primorskem so pogosti: Jerko, Jerkič in Jerončič. Fašistične oblasti so Jerkiča preimenovale v Cherchi, Jerončiča v Geroni. Ob zadnjem popisu so našteli 28 oseb s priimkom Jerko, 155 s priimkom Jerkič in 135 s priimkom Jerončič. V Londonu se je na današnji dan leta 1924 rodil skladatelj Stephen Cuthbert Vivian Dodgson. Med drugo svetovno vojno je bil podmorničar, zatem pa se je povsem posvetil glasbi. Študiral je na kraljevi akademiji, najprej rog, zatem pa še kompozicijo. Večji del sicer raznolikega opusa je posvetil operi in simfonični glasbi. Flavtistka Julianna Svidroin kitarist Marek Wetzel sta posnela Dodgsonov Capriccio za kitaro in flavto posnela leta 2011 dalet
Ohm je enota za električno upornost. Če med dvema točkama vodnika, po katerem teče tok enega amperja, obstaja napetost enega volta, ima vodnik upor enega ohma. Enota je dobila ime po nemškem fiziku Georgu Simonu Ohmu. Prispeval je k akustiki, kristalni optiki in matematiki. Georg Simon Ohm se je rodil na današnji dan leta 1789 v Erlangenu na Bavarskem. Na današnji dan leta 1909 se je v Postojni rodil kontraadmiral Janez Tomšič. Leta 1931 je v Dubrovniku opravil izpit za pomorskega oficirja na tamkajšnji vojnopomorski akademiji. Razpad Jugoslavije je dočakal kot topniški oficir na rušilcu Beograd, ker ni hotel v ustaško mornarico se je po izgonu s Hrvaške doma priključil Osvobodilni fronti, po konfinaciji v Gonarsu pa se je pridružil partizanom. Organiziral je mornariško enoto 9-ga korpusa in poveljeval mornariškim enotam v operacijah do Trsta. Po upokojitvi je napisal knjigo o Narodnosovobodilnem boju na Jadranu. V arhivu hranimo oddajo iz leta 1970 ga-10594 V Ljubljani je na današnji dan leta 2009 umrl oblikovalec Miljenko Licul. Njegov opus odraža zgodovino države zadnjih 25 let, od podobe partijskega kongresa, slovenskih potnih listov, osebnih izkaznic, denarja, podobo Univerze Ljubljana, narodne galerije in še bi lahko naštevali. Leta 2008 je za življensko delo prejel Prešernovo nagrado, ko je o svojem delu povedal dalet Rado je skrajšana oblika zloženih slovanskih imen, ki imajo morfem -rad, naprimer Radigoj, Radislav, Radivoj, Radoljub, Radomir, Radoslav ali Milorad. Sestavina -rad v teh imenih pomeni "vesel". Merku ga uvršča v skupino predkrščanskih slovanskih imen, iz katerih so nastali tudi priimki Radinja, Rádica, Rádovič in Rádman. Ob zadnjem popisu prebivalstva so v Sloveniji našteli 19 primerov priimka Radinja, Radica se ni pojavila ali pa jih je bilo manj kot pet, Radovičev so našteli 65, Radmanov pa 124. Fašisti so Radoviče poitalijančili v Radoni. V pariški Narodni operi so na današnji dan leta 1894 krstno uprizorili opero Julesa Masseneta Thais. Louis Gallet je libreto napisal po romanu Anatola Franca. Zgodba se dogaja v bizantinskem Egiptu v 4 stoletju, ko cenobitski redovnik Athanael skuša lepo kurtizano Thais spreobrniti v krščanstvo, pri čemer zapade v skušnjavo. Zahtevno naslovno vlogo je avtor zaupal ameriški sopranistki Sibyl Sanderson. Bolj kot sama opera je zaslovela njena meditacija. Posnel jo je tudi godalni orkester iz Beograda z dirigentom Vojanom Borisavljevičem 38.118 A/4
Neveljaven email naslov