Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Zgodovinar, pisatelj in diplomat vipavskega rodu Žiga baron von Herberstein je leta 1549 izdal knjigo Rerum Moscoviticarum commentarii - Moskovski zapiski, eno prvih evropskih del o ruskih razmerah in zgodovini. Prevedena je bila v številne jezike. Herberstein je bil kot diplomat habsburškega dvora poslanec pri ruskem carju Ivanu Groznem. V Kozani se je na današnji dan leta 1929 rodila učiteljica Almira Marušič. Nižjo gimnazijo obiskovala v Gorici, zaradi vojne pa se je na učiteljišče vpisala po osvoboditvi v Portorožu. Poučevala je v Krkavčah, zatem pa kar 33 let na osnovni šoli Janka Premrla Vojka v Kopru. Ob upokojitvi jo je leta 1988 pred mikrofon povabila Silvija Mozetič V Celovcu se je na današnji dan leta 1954 rodil založnik in narodni delavec Lojze Wieser. Od leta 1981 je vodil založbo Drava, čez 6 let je ustanovil svojo založbo, ki uspešno skrbi za prevode slovenskih avtorjev v nemščino. O načrtu mariborske prestolnice evropske kulture je konec leta 2012 novinarju Johannu Kežarju povedal V Madridu je na današnji dan leta 1974 umrl gvatemalski pesnik, pisatelj, dramatik, novinar in diplomat Miguel Asturias. Leta 1967 je za romana Gospod predsednik in Koruzarji prejel Nobelovo nagrado za književnost, leto prej pa je na pisateljskem srečanju na Bledu tako ocenil položaj latinskoameriške književnosti Svetnik Primož je botroval nastanku na Primorskem pogostih priimkov Prímožič, Prínčič in Primc. Statistiki so našteli tisoč 420 nosilcev priimka Prímožič. Zanimivo, da jih kar dobra tretjina živi v gorenjski, v istrsko-kraški le desetina, še manj pa v goriški statistični regiji. Fašisti so Prímožiče poitalijančili v Primosi. V švicarskem Burgdorfu se je na današnji dan leta 1914 rodil skladatelj Hermann Haller. Po končanem konservatoriju v Zurichu se je v Parizu izpopolnjeval pri Nadji Boulanger. Po drugi svetovni vojni je poučeval in vodil švicarsko glasbeno društvo. Prisluhnimo odlomku koncerta za flavto, klarinet in strunski orkester v izvedbi solistov in članov ansambla Camerata Zürich z dirigentom Rätom Tschuppom.
Binkoštni praznik - prihod Svetega duha, ki ga praznuje vsa Evropa, je starodavnega izvora. Hebrejsko se imenuje shavout, praznovali so ga petdesti dan po pesahu, ko so se Judje spominjali izgona iz Egipta. O tem podrobneje Ava Curk Beneški Slovenci pa praznik povezujejo z majenco, praznovanjem pomladi, ali majnikom. Z binkoštmi je povezana birma kot iniciacija, pri kristjanih gre za sprejem mladih v občestvo vernikov. Predsednik konventa Maximilien Robespierre je bil na današnji dan leta 1794 slavnostni govornik na vrtu v Tuilerijah na slavju Najvišjega bitja. Kot Rousseaujev učenec je zavračal ateizem in želel obuditi verovanje kot podlago državne nravnosti. Robespierre je med slavjem simbolično vrgel v ogenj ateizem in prikazala se je podoba Modrosti. Ta kult in ritual sta kmalu utonila v pozabo, ostale pa so temeljne zahteve francoske revolucije z geslom "Svoboda, enakost, bratstvo." Zvonka Bricelj je v naši znameniti oddaji Primorska in njeni ljudje na današnji dan leta 1974 s sogovorniki obudila spomin na stare običaje senožeškega krasa, ki bi jih veljalo obuditi tudi danes Priimki Medved, Medveš, v Terski dolini Mesvet, ob njih pa še izpeljani Medvéšček, sodijo v skupino priimkov, ki so nastali iz živalskih imen. Za pripono -šček Merku pravi, da izraža prebivališče ob kraju ali posestvu. Statistiki so našteli 287 nosilcev, skoraj 60 odstotkov jih živi v goriški statistični regiji. Med vsemi priimki je Medvéšček po pogostnosti uvrščen na tisoč 374. mesto. V Pragi se je na današnji dan leta 1894 rodil pianist in skladatelj Ervín Šulhov. Na pobudo Antonína Dvořáka so ga kot nadarjenega 10-letnega fanta vpisali na praški konservatorij. Izpopolnjeval se je na Dunaju, Leipzigu in Koelnu. V svoj skladateljski opus je uvajal prvine jazza in dadaističnega modernizma. Prisluhnimo odlomku prvega stavka 5. simfonije iz leta 1938. Orkestru praškega radia je na snemanju dirigiral Vladimír Válek.
V Trstu se je na današnji dan leta 1794 rodil politik in botanik Muzio Giuseppe Spirito de' Tommasin, bolj znan kot Muzio de Tommasini. Po študiju prava na Dunaju je bil v Trstu visoki uradnik. Že kot dijaka ga je pritegnila botanika, proučeval je njene posebnosti na območju Julijskih Alp, Krasa, Istre in Dalmacije. Zasnoval je tržaški botanični vrt. Po njem so poimenovali vrsto lilije Crocus tommasinianus. V Beramu pri Pazinu se je na današnji dan leta 1904 rodil dninar in istrski rodoljub Vladimir Gortan. V sodelovanju s tržaško organizacijo Borba je v Pazinu organiziral bojkot fašističnega plebiscita leta 1929. Po izdaji so ga zaprli in ga oktobra v Pulju, citiramo: "kot vodjo teroristične bande obsodili na smrt z ustrelitvijo v hrbet". Evropska antifašistična javnost, zlasti Komunistična partija Italije, ga je v tisku razglasila za junaka. Na današnji dan leta 1969 je v Ljubljani umrl mladinski pisatelj Josip Ribičič. Po končanem učiteljišču v Kopru je poučeval na Goriškem in v Trstu, kjer je kasneje vodil Ciril Metodovo šolo. Pred fašističnim nasiljem se je umaknil na Rakek in v Ljubljano, kjer so ga zaradi sodelovanja v Osvobodilni fronti zaprli. Po vojni je urejal mladinsko revijo Ciciban in ustanovil založbo Mladinska knjiga. Že v Trstu je napisal več mladinskih povesti: od Kraljestva čebel, Grbavi Peter do najbolj znane Miškolin, v Ljubljani pa še Rdečo pest. V arhivu hranimo oddajo ob smrti Josipa Ribičiča, prisluhnimo odlomku Gornjenemška oblika imena Rodebert je Ruprecht, slovensko Rupret, ki se pri nas pojavlja že v starejših virih. Merku iz tega imena izpeljuje nastanek priimkov: Rúbič, Rúpčič, Rúpel, Rupret in Ruprih. Statistiki so našteli 49 nosilcev priimka Rupret. Med vsemi priimki je Rupret po pogostnosti uvrščen na 7 tisoč 370. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Rubini ali v Rupini. V Chicagu se je na današnji dan leta 1924 rodila Dolores Stein, bolj znana kot igralka in pevka Dolores Gray. Odraščala je v Hollywoodu in San Franciscu, kjer je začela nastopati v kabaretih. Po drugi svetovni vojni je v Londonu končala Kraljevo dramsko šolo. Nastopala je v muzikalih, na radiu in televiziji, posnela je vrsto filmov. Prisluhnimo pesmi I'm Still Here
Peti junij 8498 pred našim štetjem je najstarejši datum v zgodovini človeštva in zaznamuje začetek štetja časa po koledarju majev. Nekateri pisci povezujejo prvi dan majevske kronologije s kataklizmo, v kateri naj bi izginila Atlantida. V Kopru se je na današnji dan leta 1957 rodil novinar Leon Horvatič. Že kot študent Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo je sodeloval v športni redakciji naše radijske postaje, redno pa se je zaposlil leta 1982. Leta 2007, ko se je z radia že poslavljal v funkciji odgovornega urednika, se je v pogovoru z Zoranom Debenjakom tako spominjal tudi časov slovenskega osamosvajanja/ Leon Horvatič je zatem na Univerzi na Primorskem skrbel za študentske domove, dalj časa je bil odgovorni urednik Primorskih novic, sedaj pa dela na Cimosu. V Los Angelesu je na današnji dan leta 2004 umrl Ronald Wilson Reagan, ameriški filmski igralec, častnik, politik in 40. predsednik Združenih držav Amerike. V času izvolitve leta 1980 je bil z 69-mi leti najstarejši predsednik v ameriški zgodovini. Leta 1984 je zlahka osvojil še drugi mandat. Številni Američani mu pripisujejo zasluge za zmago Združenih držav Amerike v hladni vojni proti Sovjetski zvezi. Reaganovo dediščino oziroma politiko, ki so jo imenovali kar "Reaganomija", je nadaljeval njegov podpredsednik George Bush, leta 2001 pa je predsednikovanje prevzel njegov sin, George Bush mlajši, ki je na tem položaju ostal dva mandata. Furlanič je slovenski patronimični priimek, ki ga Merku uvršča v poglavje krajevni determinativi, torej med priimke, nastale po imenih držav in pokrajin. Tako je Fúrlan danes v Trstu prej slovenski kakor italijanski priimek, pogostoma tudi v poitalijančeni obliki Furlani. Statistiki so ob popisu našteli 168 nosilcev priimka Furlanič, večinoma v istrsko-kraški statistični regiji. V Pesaru je na današnji dan leta 1944 umrl skladatelj Riccardo Zandonai. Glasbo je študiral na konservatoriju v Pesaru, kjer je bil njegov učitelj Pietro Mascagni. Njegovo najbolj znano delo je opera v štirih dejanjih Francesca di Riminija. Leta 1935 je postal direktor konservatorija v Pesaru, kjer je pričel uprizarjati pozabljene opere Gioacchina Rossinija. Prisluhnimo ariji Romea iz opere Romeo in Julija. Tenorista Maria del Monaca je na snemanju spremljal orkester Združenja Concerts Lamoureux pod taktirko Roberta Martignonija
V kraljevi rezidenci Sheen Manor je na današnji dan leta 1394 umrla "dobra kraljica Ana" Luksemburška, hči Karla IV., svetega rimskega cesarja, češkega in italijanskega kralja ter kralja Burgundije. Kljub temu, da je do poroke z angleškim kraljem Rihardom II. prišlo zaradi političnih vzrokov, je oče postal najmočnejši evropski vladar. Danes se spominjamo znamenitega D-Daya, zavezniške invazije na Normandijo. Operacija Overlord je bila ključni dejavnik zmage nad nacifašizmom. V arhivu hranimo nagovor tedanjega ameriškega predsednika Dwighta Eisenhowerja V Wilmslowu se je zaradi prisilnega hormonskega zdravljenja homoseksualnosti zastrupil matematik in kriptograf Alan Mathison Turing. Med drugo svetovno vojno je močno pripomogel k razbitju nemških šifer, tudi znamenite naprave Enigma. Postavil je tudi tezo, da je vse, kar je izračunljivo, možno izračunati z digitalnim računalnikom, oziroma modelom Turingovega stroja, ki je bil preprost mehanizem. Simbole s traku je spreminjal v skladu s shranjenim algoritmom, programom. Na današnji dan leta 1954 je v Ljubljani umrl igralec, režiser in scenograf, po rodu Idrijčan, Valo Bratina. V Ljubljani je dokončal Dramatično šolo, nato se je izobraževal in nastopal v Nemčiji. Po prvi svetovni vojni se je vrnil domov, delal je tudi v Mariboru, poklicno kariero pa je končal v Slovenskem narodnem gledališču za Trst in Slovensko Primorje. Nastopil je v kar 300 vlogah. Berač je botroval nastanku nekaj slovenskih priimkov. Merku jih je največ našel v Nadiških dolinah: Bérka, Bérnik, Bérnjak, na Goriškem pa še Poberáj. Bérnike in Bérnjake so fašisti poitalijančili v Berni. Priimek Bérnik je najbolj razširjen, statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli 642, kar ga po pogostnosti uvršča na 402. mesto, pretežno osredotočenih v gorenjski in osrednjeslovenski statitstični regiji. Bérnjakov so našteli 140. Na današnji dan leta 1944 se je v Kingstonu rodil pianist Monty Alexander. Že leta 1950 je ustanovil ansambel Monty and the Cyclones, sodeloval je tudi z Bobom Marleyjem v ansamblu The Skatalites. Družina se je leta 1961 preselila v Združene države Amerike. Najprej je začel nastopati v Las Vegasu, kasneje je zaslovel v različnih jazz zasedbah. Prisluhnimo skladbi S.K.J.
V Firencah se je na današnji dan leta 1604 rodila nadvojvodinja in grofica Claudia de' Medici. 17-letna se je poročila z urbinskim vojvodo Federicom Ubaldom, ki je čez dve leti umrl zaradi epileptičnega napada. Leta 1626 se je drugič poročila z bratom avstrijskega cesarja Ferdinanda drugega, Leopoldom, ki je po 6 letih zakona umrl. Tako je postala regentka Tirolske v imenu sina Ferdinanda Carla. V Boznu je dala zgraditi baročno gledališče in trgovsko palačo, bistveno je razširila tudi spomladanski in jesenski sejem. V Sežani je na današnji dan leta 1904 umrl avstroogrski kontraadmiral Karel Maksimiljan Schaffer. Bil je osebni tajnik nadvojvode Maksimiljana, z njim se je udeležil pohoda v Mehiko. Leta 1883 je postal kontraadmiral, kasneje je bil še komandant Vojne pomorske akademije na Reki. Podrobnosti dodaja Marijan Kranjc. V Rimu je na današnji dan leta 2004 umrl igralec, režiser, pisatelj in pevec Nino Manfredi. Zaradi tuberkoloze je moral prekiniti šolanje, tako da je šele leta 1945 diplomiral na pravni fakulteti in čez dve leti na Narodni dramaturški akademiji večnega mesta. Nastopal je že v sanatoriju, kjer je igral banjo, ki ga je sam izdelal. Leta 1951 je zablestel v radijskih komedijah, zatem pa še v televizijskih humorističnih vložkih. Režiral je vrsto filmov, leta 1973 znameniti Kruh in čokolada. Leta 1997 je med gostovanjem v Trstu tako pripovedoval o avtobiografski komediji Lahkoživci Sveti Marin je botroval nastanku pogostih primorskih priimkov Marínac, Marínič, Marínčič, Maríšič in Marinovič. Ustavimo se pri patronimičnem priimku Marinovič. Najdemo ga, sodeč po telefonskem imeniku Slovenije, praktično po vsej Sloveniji. Fašisti so priimek Marinovič preimenoval v Marini ali v Marino. Na današnji dan leta 1884 se je v Trstu rodil skladatelj in zborovodja Vasilij Mirk. Študiral je na Dunaju in v Gradcu, izpopolnjeval pa se je še na tržaškem konzervatoriju Tartini. Pred fašisti se je zatekel v Maribor. Ob ustanovitvi naše radijske postaje je vodil glasbeni oddelek in radijski zbor. Napisal je tudi več orkestralnih skladb, najbolj znana je Simfonična suita. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Luise Antoni in spominom Primoža Kureta na svojega učitelja/ Zdaj pa pesem Vasilija Mirka "Dekle, to mi povej", ki jo je skupina Ave pod taktirko Andraža Hauptmana zapela na Piranskih glasbenih večerih leta 1992
Britanski morjeplovec in raziskovalec James Cook je na današnji dan leta 1769 na otoku Tahiti opazoval prehod Venere pred Soncem, na podlagi česar bi lahko izračunal oddaljenost Zemlje od Sonca. Leto prej se je Cook s predelano premogovno tovorno ladjo odpravil na plovbo okrog sveta s ciljem odkriti še neznano južo celino, imenovano Terra australis ignota. V sanatoriju Kierlich pri Dunaju je na današnji dan leta 1924 za jetiko v 40-em letu umrl pisatelj Franz Kafka. Svoje pripovedništvo je oprl na like, dogodke in simbole iz sanj in podzavesti. V jasnem, preprostem, izpiljenem proznem slogu je upodobil osamljenega modernega človeka z njegovimi strahovi. Še za življenja so izšle novele Opazovanja, Kurjač, Preobrazba, V kazenski koloniji in Gladovalec, po smrti pa Proces, Grad, Amerika in Ob gradnji kitajskega zidu. Maloobmejno sodelovanje je bilo bistvenega pomena za Primorce, zato je naša radijska postaja sproti beležila vsako tovrstno pobudo. V radijskem dnevniku smo na današnji dan leta 1964 govorili o navezavi stikov med Gorico in Novo Gorico. Takole je dogovore pojasnil tedanji predsednik novogoriške občinske skupščine, Rado Štrukelj V Trstu je na današnji dan leta 2009 umrla igralka Lidija Kozlovič Pressburer. Po osnovni šoli v rodnem Momjanu je gimnazijo obiskovala v Piranu, nato je odšla v Ljubljano, kjer je končala Akademijo za gledališče radio, film in televizijo. Sodelovala je tudi z našo radijsko postajo. Od leta 1965 je bila članica Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, nastopala je v številnih filmih ter na slovenski in italijanski televiziji. Leta 1982 je prejela Prešernovo nagrado, pred mikrofon jo je povabila Neva Lukeš Iz predkrščanskih slovanskih imen je nastal priimek Dragónja, ki ga Merku uvršča v skupino priimkov, nastalih z večalnim ali slabšalnim obrazilom -onja iz prvotnih slovanskih imen. Statistiki so jih našteli le 20, in sicer v osrednjeslovenski, spodnjeposavski in gorenjski statistični regiji, zato ga fašisti niso poitalijančevali. Z znamenitim valčkom Ob lepi modri Donavi orkestra Wernerja Müllerja se spominjamo na današnji dan leta 1899 umrlega skladatelja Johanna Straussa mlajšega, avtorja številnih operet in več kot 400 koncertnih valčkov.
Iz angleške državljanske vojne se spominjamo bitke pri Marston Mooru, kjer je vojska parlamenta na današnji dan leta 1644 premagala privržence angleškega kralja Karla prvega, predvsem po zaslugi zasebne vojske plemiča Oliverja Cromwella. Spominjamo se veletrgovca, fužinarja, zemljiškega gospoda in ladjarja Michelangela Zoisa, plemenitega Edelsteina. Preselil se je v Ljubljano, že okoli leta pa 1720 je v Trstu trgoval s pristanišči severne Afrike, južne Italije in Dalmacije. Izstavljal je pomorska kreditna pisma in razvijal trgovsko posredništvo. Podrobneje o njem kustosinja Pomorskega muzeja v Piranu Nadja Terčon V Lonjerju se je na današnji dan leta 1884 rodil pedagog Andrej Čok. Po končanem učiteljišču v Kopru je služboval na Proseku in v Trstu, kjer je urejal Učiteljski list. Bil je odbornik Narodnega gledališča ter Tržaške hranilnice in posojilnice. Leta 1938 je postal član Narodnega sveta. Fašisti so ga čez dve leti zaprli in ga na drugem tržaškem procesu obsodili na 12 let zapora. Maja 1942 je Andrej Čok umrl v zaporu San Gimigniano v Toscani. Za priimek Rákar Pavle Merku pravi, da sodi med izvedene poklicne priimke, torej gre za potomce pobiralcev rakov. Rákar sodi med redkejše priimke, po pogostnosti je šele na tisoč 188-em mestu. Fašisti so Rákarje poitalijančili v Racco. Na današnji dan pred stodesetimi leti se je v Widbergu v Pensilvaniji rodil plavalec in igralec Johnny Weismuller, filmski Tarzan. Zaradi otroške paralize so mu svetovali ukvarjanje s plavanjem. V desetih letih je dosegel kar 11 svetovnih rekordov. V Parizu in Amsterdamu je osvojil 6 olimpijskih zlatih kolajn. Martika nam bo sedaj zapela pesem If you're Tarzan, I'm Jane
Kralj Karel I. Veliki je na današnji dan leta 794 v Franfurtu odprl državno sinodo, na kateri je poudaril popolno neodvisnost od Bizanca. Sinoda je tudi zavrnila sklepe 2. koncila v Nikeji o čaščenju podob, ki jih je potrdil tudi rimski papež Hadrijan I. Na današnji dan leta 1854 je v Gradcu umrla pisateljica Josipina Urbančič Turnograjska. Njeno najpomembnejše delo je Nedolžnost in sila, v kateri je predstavila usodo Veronike Deseniške in celjskih grofov. Podrobneje o njenem opusu Mira Delavec, avtorica doktorske disertacije o Josipini Urbančič Turnograjski Na današnji dan leta 1969 so na Dobrovem pripravili proslavo ob stoti obletnici tabora in jo združili s praznikom češenj. Slavnostni govornik je bil France Bevk, prisluhnimo odlomku govora Pomorstvu se je zapisal Franc Potočnik - Panti, ki je umrl na današnji dan leta 1984. Po končani Trgovski akademiji v rodni Ljubljani je v Dubrovniku končal Višjo vojno pomorsko akademijo. Ko je opravil hidropilotski tečaj in specializacijo iz torpedistike, je na tej akademiji tudi predaval. Po zlomu Jugoslavije se je vključil v Osvobodilno fronto. Fašisti so ga internirali v Gonars in na Rab, kjer je organiziral uporniško gibanje. Po vojni je delal v Kopru. V arhivu hranimo dragoceno Potočnikovo pričevanje o slovenskem pomorskem šolstvu Zmotno je prepričanje, da so vsi priimki na -ič srbskega izvora, pravi Merku, ko navaja ugotovitev, da so taki priimki lastni vsem slovanskim jezikom. Priimki Babig, Babic, Babich so v Trstu prisotni že od leta 1308. Bábič so nekoč pravili otroku, ki mu je mati umrla med porodom in je bil zato v reji. Fašisti so Bábiče poitalijančili v Babbi, Balbi ali Babini. Ruski skladatelj Mihael Ivanovič Glinka, ki se je rodil na današnji dan leta 1804 v vasi Novospaskoje, velja za očeta ruske glasbe in začetnika nacionalne ruske umetne glasbe. Prva izvedba opere Ivan Susanin je bila v Peterburgu leta 1836. V pravljični operi Ruslan in Ljudmila je v glasbo uvedel številne vzhodnjaške elemente. Prisluhnimo odlomku uverture k tej operi, ki nam jo bo zaigral orkester Bavarskega radia
V Benetkah je na današnji dan leta 1594 umrl slikar Tintoretto. Ime je dobil po očetovi barvarski obrti. Nanj sta najbolj vplivala Tizian in Michelangelo. Bil je eden glavnih predstavnikov manierizma. Mojstrsko je upodobil dramo človekovih nenehnih iskanj in svoje slikarstvo povzdignil do vizionarske in kozmične razsežnosti. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1914 rodil tenorist Slavko Štrukelj. Po študiju na konzervatoriju je leta 1944 debitiral v ljubljanski operi kot Maks v Webrovem Čarostrelcu. V skoraj 30-letni karieri je njegov Herod iz Straussove opere Saloma uvrščen med najvidnejše operne poustvaritve na Slovenskem. V arhivu hranimo posnetek iz leta 1955, ko je Slavko Štrukelj v duetu z Marušo Patik posnel duet Esmeralda in cirkuški direktor V Ljubljani se je na današnji dan leta 1954 rodila pisateljica in novinarka Brina Švigelj-Mérat, Brina Svit. Po diplomi iz primerjalne književnosti in francoščine se je leta 1980 preselila v Pariz, kjer svoje romane najprej napiše v francoščini in jih kasneje prevede v slovenščino, le prvi ljubezenski roman Con brio je leta 1998 izšel najprej v Ljubljani in kasneje so ga prevedli v več svetovnih jezikov. V pogovoru z Bredo Biščak je o osmi knjigi Slovenski obraz, ki je izšla pri založbi Gallimard, povedala Kancijan izhaja iz latinskega imena Cantianus. Nekdanji pomen še ni jasen. Nekateri ga s pridržkom povezujejo z latinsko besedo cantio, v rodilniku cantionis v pomenu "petje, pesem; čarodejne besede". Iz Kancijana in Kosijana so nastali priimki Kocijan, Kocijančič, Kocjanc, Kocjanec ter bolj redka Kancjan in Kancijan. S tolminskim in idrijskim akanjem je nastal še priimek Kacín. Statistiki so našteli 159 nosilcev, skoraj tri četrtine v goriški in preostali v gorenjski statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Kacín po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 746. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Canzio. V Zagrebu je na današnji dan leta 1854 umrl skladatelj Vatroslav Lisinski. V rodnem mestu je študiral pravo in filozofijo ter delal kot uradnik v banski upravi. Vzporedno je študiral glasbo. Leta 1840 je postal dirigent orkestra in zbora Ilirskega pevskega društva, s katerima je uspešno gostoval. Bil je prvi poklicni hrvaški glasbenik. Zadnja leta je živel v bedi in osamljenosti. Napisal je 70 elegičnih samospevov, operi Ljubezen in sovraštvo ter orkestralno idilo Večer. Prisluhnimo zboru in orkestru zagrebške opere pod taktirko Mladena Bašiča v finalu iz opere Porin
Danes se spominjamo nastanka cvetočega Kordovskega kalifata. Abd ar Rahman, gospodar kordovskega emirata, si je kot zadnji Omajad leta 929 privzel naslov kalifa - zakonitega naslednika Mohameda, čeprav je tedaj že obstajal abasidski kalifat v Bagdadu. Córdoba se je kmalu zatem razvila v duhovno središče islama, število prebivalcev je preseglo pol milijona. Slovite izobraževalne ustanove so odprli še v Granadi in Sevilli, ki so antično znanje prenesle v Evropo. "Svoboda brez socializma je privilegij, zatorej nepravična, socializem brez svobode je kruto suženjstvo", s tem stavkom je na današnji dan leta 1814 v vasici Prjamuhinu rojeni ustanovitelj Mednarodnega bratstva in zveze revolucionarnih socialistov, Mikhail Alexandrovič Bakunin, opisal razhajanja z Marxom, ki je zagovarjal prevzem države s pomočjo diktature proletariata, kar je podrobneje opisal v leta 1873 izdani knjigi Etatitem in anarhija. Na današnji dan leta 1914 se je v Postojni rodil politik in državnik Sergej Kraigher. Med študijem medicine v Zagrebu se je priključil levo usmerjenim organizacijam študentov in bil zaprt v Sremski Mitrovici. V Ljubljani, Trbovljah in Mariboru je vodil partijski okrožni komite. Po vojni je delal v republiški vladi, zatem pa v Beogradu vodil različne zvezne ustanove. Bil je član predsedstva Jugoslavije, leta 1981 tudi predsednik predsedstva. Ime Ferdinand je germanskega izvora. Pojasnjujejo ga kot zloženko iz starovisokonemških besed fridu "mir, obramba" in nand "drzen". Iz imena izhajajo redki priimki: Ferdič, Ferdin, Ferdinand. Med vsemi je priimek Ferdin po pogostnosti uvrščen na 8 tisoč 993. mesto, našteli so jih 36 v gorenjski, osrednjeslovenski in zasavski statistični regiji. Ferdinand in patronimični priimek Ferdič sta redkejša. Fašisti so te priimke poitalijančili v Ferenzi. Na današnji dan leta 1984 je v Ljubljani umrla sopranistka Rezika Thaler. V rodnem mestu je obiskovala šolo Dramatičnega društva, solo petje pa se je učila na šoli Glasbene matice. Leta 1905 je bila angažirana v ljubljanskem Deželnem gledališču, v katerem je igrala do leta 1927, zatem pa se je posvetila pevskim vlogam v operetah in operah. Leta 1970 je tako pripovedovala o začetkih svoje umetniške poti. Z izjemno liričnostjo je Rezika Thaler oblikovala več kot 30 glavnih vlog, posebej je blestela v Mozartovih operah. Prisluhnimo ji v Figarovi svatbi, ki jo je posnela z mariborsko opero
30.4. Adigrantha - Praknjiga je sveta knjiga Sikhov. Leta 1604 jo je v jeziku pandžabi napisal peti guru Ardžan Dev, ki ga še danes častijo v armitsarskem Zlatem svetišču. Utemeljil je nauk o kharmi in samsari - krog ponovnih rojstev. V Medvodah se je na današnji dan leta 1920 rodil pisatelj in dramatik Vasja Ocvirk. Zaradi vojne je prekinil študij in partizanstvu namenil trilogijo romanov Hajka, Soncu ni verjeti in V novo zimo. Po vojni je končal študij primerjalne književnosti, kot kulturni redaktor je delal na ljubljanski in od začetka leta 1955 na naši radijski postaji. Večino Ocvirkovih dramskih del so uprizorili v koprskem Gledališču Slovenskega Primorja; na oder so postavili drame Tretje ležišče, Srečno ljudje, Peter Klepec in Mati na pogorišču. Leta 1958 je Vasja Ocvirk tako nastopil na literarnem večeru založbe Lipa na koprski gimnaziji/ dalet. Na današnji dan leta 1944 so Nemci požgali vas Lipa v opatijski občini, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od zadnjega naselja ilirskobistriške občine. Leta 1974 je Zoran Debenjak pred mikrofon povabil očividca tragedije, Jožeta Gabršnika/ ga-1687/1 Priimek Róžič je Merku izpeljal iz svetniškega imena Erazma. V Sloveniji so jih našteli 990. Priimek Róžič je po pogostnosti uvrščen na 173. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Rosi. V Paddingtonu se je na današnji dan leta 1934 rodil skladatelj in pevec Jeremiah Patrick "Jerry" Lordan. Že kot otrok se je naučil igrati kitaro in klavir. Po srednji šoli se je zaposlil kot radarski operater v kraljevem vojaškem letalstvu, zatem pa se je preživljal z nastopanjem in reklamnim obveščanjem. Leta 1958 je založbam ponudil svoje prve pesmi, zaslovel pa je z instrumentalno skladbo Apachi, ki jo je prvi posnel Bert Weedon, vendar jo je avtor raje predlagal basistu ansambla The Shadows. Na plošči iz leta 1960 je skladba postala svetovna uspešnica, zato ji prisluhnimo/ dalet
V Batujah se je na današnji dan leta 1829 rodil misijonar Janez Madon. Kot redovnik je živel v Milanu, kjer je bil leta 1867 posvečen. Čez pet let se je preselil v Rio de Janeiro, kjer je deloval med Slovenci in Nemci. V brazilski državi Minas Gerais je ustanovil naselje Itambacuri. Dal je postaviti šolo in kapelo za vzgojo in kmetijsko izobraževanje. Deloval je med Indijanci Botokudi in Pažišaji ter priseljenci. Dalj časa je bil predstojnik kapucinskega reda v Rio de Janeiru. Po njem so poimenovali naselje Frei Serafin blizu Itambacurija. Pod vplivom Madžarske republike sovjetov so na današnji dan leta 1919 v Prekmurju vzpostavili revolucionarno oblast z imenom Murska republika. Predsednik Vilmoš Tkalec je razglasil odcepitev od Madžarske. Že 3. junija so republiko zatrli, za predsednikom izgine vsaka sled. V Šoštanju se je na današnji dan leta 1924 v primorski emigrantski družini rodil uslužbenec, oznovec in publicist Zdenko Zavadlav. Po gimnaziji v Ljubljani in Mariboru se je družina preselila v Štandrež. Fašistične oblasti so ga zaprle v Gorici in Rimu, nato je delal kot član VOS-a za Goriško. Po vojni je bil namestnik načelnika Ozne za Maribor. V pokoju objavil vrsto knjig, leta 2005 tudi Sužnjeposestniško kapitalistično gospodarstvo Udbe, ko je povedal Na današnji dan leta 1959 se je v Postojni rodil kipar Zmago Posega. V Ljubljani je končal šolo za oblikovanje in akademijo likovnih umetnosti ter specialko za kiparstvo pri Dragu Tršarju. Bil je docent in predstojnik katedre za restavratorstvo. Ustvarjati je začel zgodaj, za svoja dela je prejel več nagrad že med študijem, sodeloval je tudi na kiparskih simpozijih v tujini. O dojemanju male in velike plastike je leta 2002 tako razmišljal Priimek Mánič je Merku uvrstil med priimke, nastale iz poklicnih, oziroma obrtniških imen. "Kdor mane proso" je tako postal Mánič. Statistiki nam poročajo, da je Mánič redek priimek. Fašisti so ga poitalijančili v Manni. Na današnji dan leta 1804 je Ludwig Van Beethoven razveljavil posvetilo 3. simfonije Eroiche Napoleonu. Ko je izvedel, da se je Napoleon okronal za cesarja, je strgal posvetilo Napoleonu in jo posvetil "spominu na velikega človeka". "Saj tudi ni nič drugega kot navaden človek! Zdaj bo teptal vse človekove pravice in postal bo trinog", je jedko pribil Beethoven. Prisluhnimo odlomku 3. stavka Eroiche. Dunajskim filharmonikom je na snemanju dirigiral Leonard Bernstein
V anatolijski Manisi se je na današnji dan leta 1524 rodil sultan Selim, ki se ga je oprijel vzdevek Sarhoş Selim - Selim Pijanec. Bil je prvi osmanski sultan, ki ni vojskovanju posvečal prav nobene pozornosti. Večino državnih poslov je z njegovimi pooblastili vodil veliki vezir Mehmed Paša Sokolović, ki si je prizadeval skleniti in utrditi mir s svojimi sosedi. 17. februarja 1568 je s cesarjem Svetega rimskega cesarstva Maksimilijanom II. Habsburškim sklenil častno mirovno pogodbo, s katero se je cesar obvezal, da bo sultanu prepustil Moldavijo in Vlaško. Na današnji dan leta 1944 so esesovci in fašisti s pomočjo kolaboracionistov požgali Gabrovico pri Črnem Kalu, ki je bila že pred vojno pomembno središče tržaškega delavskega gibanja in antifašizma. V vasi je med narodnoosvobodilnim bojem delovala partizanska tehnika. Marija Škrk, tedaj 15-letno dekle, se je po 50-ih letih tako spominjala tragedije V Ljubljani se je na današnji dan leta 1949 rodil etnolog, umetnostni zgodovinar in publicist Damjan Ovsec. Raziskovalno se je posvetil predvsem etnološki in kulturni zgodovini Ljubljane. Dva ponatisa je doživela Velika knjiga o praznikih. Leta 1991 pa je izdal odmevno knjigo Slovanska mitologija in verovanja. Na predstavitvi dela je povedal Ime Just izhaja iz latinskega imena Justus. To razlagajo iz latinske besede justus kot "pravičen, pošten, zakonit, utemeljen, tehten, pristojen, pravilen, reden, pravi". V Sloveniji je osem cerkva sv. Justa in vse so v koprski škofiji. Justinopolis, to je "Justinovo mesto", je bilo učeno latinsko ime za Koper. Just je kot priimek sicer redek in še zgoščen v pomurski, podravski in gorenjski statistični regiji. Justa so fašisti poitalijančili v Giusti. Glasbeno se bomo sedaj spomnili srečanja harmonikarjev v Roču. Prisluhnimo odlomku oddaje Emila Zonte o drugem srečanju leta 1990
V Ženevi je na današnji dan leta 1564 umrl teolog in verski reformator Jean Calvin, ki pa je bil tudi svojski radikalec, saj je kruto obračunal z opozicijo in goreče zagovarjal pobijanje krivovercev. Po njegovih zamislih so preobrazili Ženevo v mesto, v katerem se na vseh področjih kaže odločilni vpliv reformacije. Zlata mrzlica, ki je v Kalifornijo pritegnila številne pustolovce, je pomagala k razcvetu San Francisca. Z njeno pomočjo je obogatel tudi na današnji dan leta 1794 rojeni podjetnik Cornelius Vanderbilt, ki si je že pred tem zagotovil koncesijo za železniške prevoze v državi New York. Uvedel je ladijsko linijo med New Yorkom in San Franciscom. Na današnji dan leta 1914 se je na Ptuju rodil pediater Branko Šalamun. Po študiju medicine v Zagrebu je bil zdravnik v planinskem polku v Delnicah, po vojni je kot pediater delal v Ljubljani in Mostarju, od leta 1950 pa v Kopru, kjer je leto zatem organiziral otroški oddelek. Boril se je za novo bolnišnico, ki je do upokojitve ni dočakal. V našem arhivu hranimo oddajo Radio Koper na obisku, ko je leta 1986 dobil Potrčevo nagrado in o novi bolnišnici dejal V Delhiju je na današnji dan leta 1964 umrl filozof in politik Džavarharlal Nehru, imenovan tudi Pandit - Učenjak. Kot vodja Indijskega narodnega kongresa je po razglasitvi neodvisnosti Indije 15. avgusta 1947 prevzel mesto predsednika nove indijske vlade. Bil je tudi pobudnik gibanja neuvrščenih. V arhivu hranimo magnetofonski zapis ob obisku Tita, ki je leta 1955 govoril v Madrasu Avguštin izhaja iz latinskega imena Augustinus, ki ga razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Augustus. Avgustus, v pomenu "vzvišeni", je bilo častno ime rimskih cesarjev. Iz tega imena je nastal na Primorskem razširjen priimek Guštín. Statistiki so našteli 288 nosilcev, skoraj tretjina jih živi v istrskokraški statistični regiji, tako je po pogostnosti uvrščen na tisoč 364. mesto. Fašisti so Guštína poitalijančili v Gustini. Šeherezada, lik iz Tisoč in ene noči, ki si s pripovedovanjem zgodb podaljšuje svoje življenje, je kar dvakrat navdihnil skladatelja Maurica Ravela. Najprej je napisal cikel samospevov, leta 1898 pa se je lotil opere, vendar je napisal zgolj uverturo, ki so jo zaigrali na današnji dan leta 1899 v prostorih Narodnega društva v Parizu kar pod avtorjevo taktirko, mi pa prisluhnimo odlomku posnetka pariških simfonikov
Na skupno slovansko kulturo v Istri opozarjajo mnogi glagolski napisi, tako v beneški kot v avstrijski Istri. Samostan manjših bratov tretjerednikov so v Kopru ustanovili že leta 1467, in sicer v Bošadragi, po letu 1530 pa so se preselili v samostan Sv. Gregorja na Belvederju, kjer so domovali do ukinitve leta 1806 po odredbi francoske vlade. Tedaj se je izgubila večina pisnega bogastva iz samostanske dediščine. V Zagrebu, poleg brevirja iz leta 1668, hranijo tudi misal z rokopisno opombo z dne 26. maja 1734: "Ovo je misal Mostira Svetoga Grgura v Kopru." V Kobaridu se je na današnji dan leta 1859 rodil pesnik Josip Pagliaruzzi - Krilan. Že v rojstnem Kobaridu ga je za literaturo navdušil učitelj Fran Dominko, na goriški gimnaziji pa sta s Karlom Štrekljem urejala šolsko glasilo. Po maturi je na Dunaju vpisal pravo, zaradi zdravstvenih težav pa se je na izpite pripravljal doma. S Hrabroslavom Volaričem sta vodila čitalnico. Josip je pri 19-tih objavil prvo pesem. Posvečal se je predvsem liriki. Epske pesnitve obujajo balkanske motive, kot na primer Smrt carja Samuela. Na Gregorčičevo pobudo je Anton Klodič posthumno izdal Krilanove Poezije in Izbrane spise. Slikarstvu se je zapisala današnja jubilantka Mira Ličen Krmpotič. V oddaji Srečanja je Vesna Čehovin marca 1978 mlado slikarko obiskala v njenem piranskem mansardnem stanovanju in ateljeju obenem; prisluhnite odlomku/ Mira Ličen Krmpotič se je kasneje posvetila konservatorskemu delu, ustvarja v glini in dela vitraže. Iz imena Filip je nastal tudi slovenski ekspresivni izraz 'lipe' - "omejen, neumen človek". Priimek Lípec je Merku izpeljal iz imena apostola Filipa, pri čemer je prišlo do opuščanja glasu f, ki je stoletja nazaj Slovence spravljal v zadrego, zato so bile krajšave in spremembe kar nujne. Statistiki so našteli 46 nosilcev priimka Lípec, ki je po pogostnosti uvrščen na 7 tisoč 657. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Tigliani. V Mečanih v Nadiški dolini se je na današnji dan leta 1924 rodil Anton Birtič. Glasbeno se je izobrazil v Čedadu in Ljubljani, kjer je tudi maturiral in leta 1952 ustanovil ansambel Beneški fantje. Leta 1976 je ustanovil združenje beneških godcev in ga takole predstavil/ Uglasbil je celo vrsto beneških narodnih pesmi in jih zbral v zbirki Oj božime. Naslovno pesem bomo sedaj slišali v izvedbi Beneških fantov
Na današnji dan leta 1991 se je začela vojna za samostojno Slovenijo. Po sklepu zvezne vlade o neposrednem zagotavljanju predpisov o prehodu državne meje na ozemlju Republike Slovenije, sprejetem pet dni prej v Beogradu, so oklepne enote Jugoslovanske armade zasedle večino mejnih prehodov z Italijo in Avstrijo, kjer so skušali odstraniti nove table z napisom Republika Slovenija, in mejne prehode na meji s Hrvaško. Razjarjeni ljudje so postavljali barikade, na Kozini so armadne enote ustavili z živim zidom. Tako se je vojna na Primorskem začela dan prej kot v drugih delih države. Zakaj v Ljubljani niso ukazali takojšnjega upora, je ob peti obletnici osamosvojitve pojasnil tedanji obrambni minister Jelko Kacin, ki je med osamosvojitveno vojno opravljal naloge ministra za informiranje Ljubljana je bila tega dne v znamenju zgodovinske osamosvojitvene proslave, na kateri je govoril Milan Kučan, tedanji predsednik predsedstva Slovenije, prisluhnimo odlomku Na današnji dan leta 1954 je v Spodnjem Trčunu umrl Ivan Trinko - Zamejski, narodnoobrambni delavec, pesnik, pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, slikar, skladatelj, oče Beneških Slovencev. France Bevk ga je upodobil v znamenitem Kaplanu Čedermacu. Prisluhnimo mu v odlomku oddaje, posnete leta 1953 z žičnim magnetofonom Stójan sodi v skupino predkrščanskih slovanskih imen. Taka imena so starši dajali otrokom ves srednji vek, izginjati so začela po tridentinskem koncilu. Stójan se je kot priimek v Trstu pojavil že sredi trinajstega stoletja. Merku omenja plemiški naslov De Stoyano, ki ga je družina nosila do 18. stoletja, ko je izumrla. Statistiki so v Sloveniji našteli 171 nosilcev priimka Stójan, od tega skoraj polovico v savinjski statistični regiji. Na Primorskem smo priimek po telefonskem imeniku zasledili v Ajdovščini. Fašisti so priimek Stójan poitalijančili v Storini. "V studiu smo garali cele dneve, ko smo prišli ven, je bila noč." Z njemu lastno skovanko "A Hard Day's Night", ki bi jo lahko prevedli v "Trde celodnevne noči", je Ringo Star označil na današnji dan leta 1964 končano snemanje tretje plošče skupine The Beatles. Obenem je to bila glasba za njihov istoimenski film, ki je bil pravzaprav komični dokumentarec. Z njim je beatlomanija dosegla vrhunec, obenem pa film velja za nekakšnega predhodnika glasbenih videospotov. Premierno so ga zavrteli 6. julija, na rojstni dan bobnarja Ringa Starra, ploščo pa so dali v prodajo štiri dni kasneje. Kot zimezeleno uspešnico jo bomo zavrteli za zaključek Radijske kronike
Abraham je bil cerkveni dostojanstvenik, ki je umrl na današnji dan leta 994. V škofa je bil posvečen 957 v Freisingu. V času njegovega škofovanja je z darovnicama cesarja Otona II. freisinška škofija leta 937 dobila obsežna posestva v Kranjski krajini, in sicer na območju Selške in Poljanske doline. Jernej Kopitar je neutemeljeno domneval, da je bil Abraham po rodu iz Kranjske ali Koroške in da je bil soavtor Brižinskh spomenikov, ki so nastali v času njegovega škofovanja. Na današnji dan leta 1949 je začela oddajati naša radijska postaja, tedaj še kot Radiofonija, delniška družba. Ob odprtju novega radijskega poslopja leta 1964 smo ujeli tudi pričevanja radijskih pionirjev: Oskarja Polaka, Danice Venturini in skladatelja Ubalda Vrabca ter Maria Abrama. V Trstu se je na današnji dan leta 1959 rodila radijska napovedovalka Jasna Rodošek. Dobesedno zrasla je v tržaškem kulturnem domu, kjer sta v Slovenskem stalnem gledališču nastopala oče Joco Turk in mama Zlata. Leta 1979 se je, še v študentskih letih, na naši radijski postaji preizkusila kot napovedovalka, po šestih letih pa jo je ljubezen odpeljala v Ljubljano. Leta 2013 je prejela kristalni mikrofon in ob tej priložnosti dejala Telesne značilnosti in hibe so botrovale tudi nastanku priimkov Magánja in Magájna. Oba izhajata iz beneškega samostalnika magágna ali iz furlanskega magágne in pomenita kratkomalo "hibo". Oba priimka sta doma v tržaškem Križu. Statistiki so našteli 183 priimkov Magajna, po pogostnosti je priimek uvrščen na 2 tisoč 336. mesto. Kar tri četrtine nosilcev živi v notranjsko-kraško-goriški in istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so priimka Magánja in Magájna poitalijančili v Maiani in Magnani. V kalifornijski Baji je na današnji dan leta 1994 umrl kitarist Eric Gale. Čeprav je diplomiral iz kemije, se je raje posvetil glasbi. Zaslovel je kot studijski glasbenik, ki je posnel več kot 500 plošč. Prisluhnimo odlomku posnetka z nastopa na Montreux Jazz Festivalu leta 1982
Potem ko so Španci leta 1604 opustili poskuse iskanja dežele zlata, El Dorada, so v sedanji Gvajani poskusili kolonijo ustanoviti Angleži. V drugi polovici 17. stoletja so Angleže iz Gvajane pregnali Nizozemci in Francozi. Domorodci pa so še danes revni. Na današnji dan leta 1844 so izumili brzojav, kakor so imenovali žični prenos sporočil po Morsejevi abecedi. Prvo sporočilo je bilo poslano po napeljani liniji Washington - Baltimore. Iznajdbo pripisujejo Samuelu Morseju, čeprav je brzojav le izpopolnil. Vpeljal je releje, predvsem pa je izumil preprost sistem abecede, po katerem je mogoče najpogostejše črke oddajati najhitreje. V Koprivi na Krasu se je leta 1914 rodila pisateljica Branka Jurca. Datuma rojstva namenoma nismo povedali, saj je bila Branka ena tistih, ki se je celo dvakrat rodila. Zakaj, je povedala v oddaji Silvije Mozetič leta 1994/ Po končanem učitelljišču v Mariboru je delala v tekstilni tovarni, zgodaj se je priključila Osvobodilni fronti kot organizatorka. Po vojni je urejala Ciciban. Prve novele je objavila že leta 1938, po vojni pa se je posvetila mladinski literaturi. Tri ponatise je doživela knjiga Ko zorijo jagode, po kateri so posneli tudi filmsko uspešnico. Priimek Dobríla je Merku izpeljal iz predkrščanskega slovanskega imena Dobran. Med izpeljanimi priimki navaja še Dobre` in Dóbrič. Med vsemi priimki je Dobríla po pogostnosti uvrščen na 4 tisoč 741. mesto, statistiki so našteli 88 nosilcev, dobro polovico v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so priimek poitalijančili v Bonetti ali Deboni. V 75-em letu je na današnji dan leta 1974 za posledicami raka umrl jazz glasbenik Duke Ellington. Že 17-leten je začel kariero poklicnega glasbenika. Zaslovel je v newyorškem Cotton klubu, nato pa je s svojim orkestrom gostoval po vsem svetu. Velja za utemeljitelja orkestralnega jazza in enega glavnih predstavnikov swinga. Prisluhnimo skladbi I Can't get started
Po letih 1797 in 1805 so se Francozi maja 1809 že tretjič pripravljali na naskok na Ljubljano. Obramba mesta ni bila več tako hrabra, kot so bili pred tem častniki in vojaki v bojih pri Naborjetu, Bovcu, na Predelu, pri Razdrtem in Podkraju. Posledice Napoleonovega pohoda za Koroško je Horst Ogris tako opisal Na Reki se je na današnji dan leta 1924 rodil doktor elektrotehniških znanosti, Anton Ogorelec. Po diplomi na ljubljanski tehniški fakulteti je projektiral zaščitne releje in avtomatizacijo hidroelektrarn. Po združitvi slovenske elektroindustrije z Iskro je postal direktor razvojnega sektorja in njenega zavoda za avtomatizacijo. Zatem je predaval in kasneje vodil elektrotehniško fakulteto. S sodelavci je napisal Slovenski elektrotehniški slovar ter številne študije. Sodeloval je v mednarodnih elektrotehniških komisijah in bil med ustanovitelji jugoslovanske revije Avtomatika. Na današnji dan leta 1974 se je v Kopru rodil, odraščal pa v Podgradu, košarkar Goran Jagodnik. Svojo življenjsko odločitev je po uspešnem nastopu za slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu v Beogradu leta 2007 v oddaji Pod dresom tako opisal Patronimični priimek Leonardič je Merku izvorno pripisal svetniškemu imenu Lenart. Izvira iz nemškega imena Leonhard, ki je zloženka starovisokonemških besed lewo "lev" in hart "močen, drzen". Po podatkih Statističnega urada se priimek Leonardič ne pojavlja ali je njegova prisotnost manjša kot pet, niti ga ne zasledimo v Telefonskem imeniku Slovenije, pač pa je kar 109 krat omenjen priimek Lenardič, ki so ga fašisti preimenovali v Lenardi. V Ljubljani je na današnji dan leta 1874 umrl skladatelj Jurij Flajšman. Izobraževal se je v Ljubljani. Glasbeno je bil zelo izobražen, pri štirinajstih letih je že igral orgle. Kot učitelj je delal na Vrhniki in v Ljubljani, kjer je ustanovil Čitalniški pevski zbor, štiri leta je izdajal Slovensko gerlico. Skladateljsko je črpal navdih v ljudskem izročilu. Mnoge Flajšmanove pesmi so ponarodele: En starček je živel, Kranjski fantje, Od železne ceste. Slovenski komorni zbor je pod taktirko Mirka Cudermana posnel Flajšmanovo priredbo Prešernove pesmi Luna sije
Neveljaven email naslov