Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6702 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
Ministri za energetiko so v Bruslju dosegli dogovor o omejevanju cen zemeljskega plina. Najvišjo dovoljeno ceno so določili pri 180-ih evrih za megavatno uro. Dogovoru naj bi nasprotovala le Madžarska, Nemčija, ki je bila med najostrejšimi nasprotnicami omejevanja cen plina, je predlog podprla. Druge teme: - Afera s slovenskim patrom Markom Rupnikom: vse več prijav zlorab žensk - Programski svet RTV-ja brez potrditve programsko-produkcijskega načrta za prihodnje leto. Kaj to pomeni za javni zavod? - Pahor sinu Jožeta Pučnika vročil državno odlikovanje, ki ga je družina pred leti zavrnila
Po dveh urah in pol od začetka finalne tekme svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju še vedno ni jasno, kdo bo osvojil naslov svetovnega prvaka. Argentina in Francija sta bili po rednem delu izenačeni 2:2. Druge teme: - Unija pred srečanjem energetskih ministrov usklajuje cenovno kapico na plin - Zdravniška zbornica ob zaostrenih razmerah v zdravstvu svari pred dodatnimi obremenitvami zdravnikov - Na Opčinah so se s slovesnostjo spominili ubitih protifašistov, obsojenih na drugem tržaškem procesu
Smučarski skakalec Anže Lanišek nadaljuje izjemne nastope, v Engelbergu v Švici je z najdaljšim skokom v drugi seriji premagal tekmece in dosegel še tretjo zmago v tej sezoni. Že popoldne je Ilka Štuhec osvojila drugo mesto na smuku v Sankt Moritzu, kar so njene prve stopničke od leta 2019. Oči svetovne javnosti pa so bile obrnjene proti Katarju, kjer je Hrvaška na svetovnem nogometnem prvenstvu z 2 proti 1 premagala Maroko in osvojila bronasto medaljo. Druge teme: - Papež Frančišek s premierjem Golobom govoril o tem, kako na Balkanu preprečiti izbruh nasilja - V Romuniji posamični bojkoti avstrijskih podjetij zaradi blokade vstopa v schengen - Slovenija z novim letom začenja predsedovanje konvenciji za varstvo naravne dediščine in trajnostnega razvoja alpskega območja
Energetska kriza bo prihodnje leto skoraj povsem ustavila gospodarsko rast, napovedujejo na Banki Slovenije. Gospodarstveniki opozarjajo, da zakonski sveženj pomoči, ki ga je danes potrdil državni zbor in ki prinaša subvencije za energente, skrajšani delovni čas in čakanje na delo ter sredstva za ohranjanje likvidnosti, ne bo dovolj. Drugi poudarki oddaje: - Rusija zaradi blokad in dodatnih sankcij Zahoda išče nove trgovinske partnerice. - Franjo Bobinac ob začetku vodenja Olimpijskega komiteja Slovenija napoveduje spremembe. - Številni prostovoljci ob koncu leta skrbijo, da je december vesel tudi za ljudi v stiski.
Vse več ljudi ostaja brez svojega izbranega zdravnika. To je povod, da je civilna iniciativa Glas ljudstva danes začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva. Na protestu pred trenutno zaprtim in nedelujočim Zdravstvenim domom Polje v Ljubljani, kjer se je dopoldne zbrala množica ljudi, so od vlade zahtevali, da nemudoma ukrepa in ljudem zagotovi osnovno ustavno pravico, to je dostop do izbranega zdravnika. Na civilni shod so se že odzvali v Zdravstvenem domu Ljubljana in Zdravniški zbornici. Druge teme oddaje: - Potrjeno: Bosna in Hercegovina je kandidatka za članstvo v Uniji - Strokovnjaki opozarjajo na vnovičen zagon epidemije covida na Kitajskem - V Kopru bodo gradili novi sončni elektrarni, projekt povezuje občino in pristanišče
Državni zbor se je seznanil z odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar. Kot je bilo danes slišati v parlamentu, s premierjem Robertom Golobom nista imela istega pogleda na ureditev varovanja predsednika vlade. Kot je pojasnil premier, ga je zaskrbelo, ko so se po obisku v Bruslju, kjer sta bila tudi njegova otroka, na spletnih portalih pojavile fotografije in so mu svetovali drugačno organiziranost varovanja. Oglasila se je tudi policija in sporočila, da pavšalne ocene o delu policistov - varnostnikov niso sprejemljive. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Fidesu pravijo, da za zdaj ni možnosti preklica zdravniške stavke, napovedane za januar - Evropski poslanci pozivajo k zaščiti novinarjev pred grožnjami in političnimi pritiski. - Nogometni navdušenci v pričakovanju nasprotnika Argentine v finalu svetovnega prvenstva
Energetska kriza, hrana, zeleni prehod, vladavina prava in evropska prihodnost Zahodnega Balkana so bili glavni poudarki današnjega govora premierja Roberta Goloba v Evropskem parlamentu. V odzivih so zlasti poslanci skupin Socialdemokratov in Renew izražali pohvale vladi zaradi njenih prizadevanj za vračanje vladavine prava, poslanci Ljudske stranke pa tudi očitke, največ slovenska poslanka Romana Tomc. Druge teme oddaje: - Ministri za evropske zadeve za podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini - Ukrajini na mednarodni konferenci v Parizu več kot milijarda evrov pomoči - Kmalu znani dobitniki nagrad za športnike leta
V državnem zboru so prejeli obvestilo predsednika vlade Roberta Goloba o tem, da je ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar odstopila s položaja. Državni zbor se bo s tem seznanil v sredo. Začasno bo vodenje notranjega ministrstva prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik. Spor med Golobom in Bobnarjevo, nastal zaradi vmešavanja predsednika vlade v delo policije, je zarezal tudi v odnose znotraj vladajoče stranke Gibanje Svoboda. Iz stranke je namreč danes v znamenje podpore odhajajoči ministrici Bobnar izstopila njena nekdanja podpredsednica Marta Kos. Druge teme oddaje: - Novo ustanovljen državni svet za zdaj ostaja brez predsednika - Predsednica evropskega parlamenta Metsola napovedala konec korupciji v parlamentu - Stopnjevanje napetosti na Kosovu; protesti, barikade, zaprte šole in mejna prehoda
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Notranja ministrica Tatjana Bobnar bo po napovedih še nocoj podala svoj odstop. Komisija za preprečevanje korupcije je medtem že prijela ministričino prijavo glede domnevnih političnih pritiskov na delo policije, o kateri po besedah predsednika Roberta Šumija že vodijo predhodni preskus. O morebitnih kršitvah tako za zdaj še ni moč govoriti. Druge teme: - Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan: stavka zdravnikov in zobozdravnikov ni potrebna, pogajanja o novem plačnem stebru za zdravstvo po novem letu - Finančna uprava zavrača očitke, da bi inšpekcijska uporaba sledilnih naprav pomenila prekoračitev pooblastil inšpektorjev - Po neuspešnih pogajanjih družbe HIT s sindikatom so igralniški delavci začeli stavko; pogovori z dvema sindikatoma o izplačilu božičnice prihodnji teden
Političnega vmešavanja v delo policije ni bilo. Tako poročilo, ki ga je premierju Robertu Golobu poslal vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, razume vlada. Temu pritrjuje tudi dodatno poročilo policije, ki navaja, da v mandatu te vlade pritiskov ni bilo. Pred novinarje pa je prvič po napovedanem odstopu stopila notranja ministrica Tatjana Bobnar. Kot je dejala, jo je premier že pred enim mesecem pozval, naj Lindava sploh ne predlaga za direktorja s polnim mandatom. Ostali poudarki oddaje: - Fides kljub zvišanju zdravniških plač za januar napovedal stavko - Nadzora na meji s Hrvaško kmalu ne bo več, Romunija in Bolgarija ostali pred vrati schengena - Anamarija Lampič že na svojem prvem biatlonskem nastopu v svetovnem pokalu do petega mesta
Obračun med notranjo ministrico Tatjano Bobnar in premierjem Robertom Golobom se očitno nadaljuje. Premier Golob je sporočil, da bo napovedan odstop ministrice zaradi izgube zaupanja sprejel, saj pojasnila vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava po njegovem ne potrjujejo navedb Bobnarjeve o političnem pritisku na policijo. A ministrica odgovarja, da bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu. Drugi poudarki oddaje: - Podpis sporazuma med vlado in sindikati zdravstva le začetek reševanja težav v zdravstvu. - Ruski predsednik Vladimir Putin: Vojna v Ukrajini bi lahko trajala še dolgo. - Uporabniki avtonomnega prostora Plac od vlade pričakujejo, da prepreči izvajanje pritiskov nanje.
Pri ravnanju policije med protestih v zadnjih dveh letih je bilo veliko hudih nepravilnosti, kaže izredni strokovni nadzor notranjega ministrstva. Zaznali so jih tako na sistemski ravni, kot tudi pri izvajanju pooblastil. Dostikrat sploh ni bilo jasno, zakaj so policisti uporabili prisilna sredstva. Druge teme: - Vlada gre gospodarstvu na pomoč s subvencijami cen elektrike, plina in pare ter z ohranjanjem delovnih mest in likvidnosti podjetij; ukrepi vredni 1,2 milijarde evrov - Voditelji Evropske unije in Zahodnega Balkana za sodelovanje pri spopadanju z energetsko krizo in migracijami - Do novega leta v teku preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi
Premier Robert Golob je pred jutrišnjim vrhom Evropska unija-zahodni Balkana danes v Sloveniji gostil predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Golob je ob tem izrazil pričakovanje, da bodo jutri naredili korak naprek glede poenotenja stališč glede Bosne in Hercegovine, pa tudi glede vizumske liberalizacije Kosova. Michel je razpravo o tem napovedal pred decembrskim vrhom Unije ali na njem. Pogovarjala sta se tudi o reševanju energetske krize in pomoči Ukrajini. Druge teme: - Predsednik vlade Golob od v. d. direktorja policije Lindava pričakuje pojasnila o morebitnih političnih pritiskih nanj - Pahor na poslovilnem obisku pri italijanskem kolegu Mattarelli poudaril pomen preseganja bremen skupne preteklosti - Otroke obdarja prvi decembrski dobri mož - Miklavž
Volivke in volivci torej v drugem krogu izbirajo župana v 47-ih slovenskih občinah, kjer prvi krog ni prinesel zmagovalca. Do 16-ih je po podatkih občinskih volilnih komisij glasovalo 134.480 volivk in volivcev oziroma dobrih 27 odstotkov volilnih upravičencev. V Radijskem dnevniku tudi: - Bruselj nasprotuje ameriškemu svežnju državne pomoči in napoveduje ukrepe za odpravo izkrivljanja konkurence - Decembrska povečana potrošnja botruje tudi večji količini odpadkov - Branilci naslova Francozi napredovali v četrtfinale svetovnega nogometnega prvenstva
Na današnji Ta veseli dan kulture so številne kulturne ustanove odprle svoja vrata in obiskovalcem ponudile brezplačne kulturno-umetniške dogodke. Na dan, ko se spominjamo rojstnega dneva Franceta Prešerna, tako skušajo svoje vsebine približati širokemu krogu ljudi. V Radijskem dnevniku tudi o tem: - Predsednik Pahor pri zamejcih v Trstu poudaril sodelovanje in skrb za jezik - Moskva proti cenovni kapici, ki jo Zahod napoveduje za rusko nafto - Nizozemci kot prvi v četrtfinale svetovnega nogometnega prvenstva
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja dne, ki se končuje, doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Neveljaven email naslov