Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6702 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
V Bruslju se je popoldne začel dvodnevni vrh voditeljev držav Evropske unije, ki je v celoti namenjen vojni v Ukrajini in njenim posledicam za evropsko gospodarstvo. Voditelji razpravljajo o skupnih evropskih ukrepih proti energetski draginji. Kot je ob prihodu na vrh dejal slovenski premier Robert Golob, morajo voditelji poslati jasno sporočilo, da je 27-erica pri spoprijemanju z energetsko krizo enotna in solidarna. Drugi poudarki oddaje: - Po le mesecu in pol odstopila britanska premierka Liz Truss. - Inštitut Danes je nov dan: številni najemniki stanovanj v Ljubljani slabo zaščiteni pred lastniki stanovanj. - Zajetje Suhorca ne bo vključeno v državni načrt za vodno oskrbo Istre.
Sporazum med vlado in sindikatom Fides je podpisan. Stavka zdravnikov je s tem zamrznjena najmanj do aprila. Med ključnimi poudarki sporazuma je vzpostavitev ločenega plačnega stebra za zdravstvo, kar pa po besedah pristojnega ministra Danijela Bešiča Loredana ne pomeni, da bodo zdravniki izvzeti iz enotnega plačnega sistema. Mladi zdravniki in nekateri drugi v javnem zdravstvu so razočarani nad sporazumom. Druge teme: Moskva po razglasitvi vojnega stanja na priključenih ukrajinskih ozemljih povečala stopnjo pripravljenosti v regijah ob meji z Ukrajino Evropski parlament bo nagrado sáharov za svobodo misli letos podelil ukrajinskemu ljudstvu V Mariboru prelaganje odgovornosti za odstranitev več deset ton odpadne embalaže
Evropska komisija je v Bruslju predstavila težko pričakovani sveženj zakonodajnih predlogov za spopad z visokimi cenami zemeljskega plina in za zagotovitev varne oskrbe z njim. Predloge je v družbi pristojnih komisark predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med ukrepi so taki, ki bi omejili cene, pa tudi medsebojna solidarnost pri oskrbi in možnost skupnih nabav zemeljskega plina v prihodnjem letu. Druge teme: - Stavkovni odbor Fidesa zamrznil za jutri napovedano stavko. - Pogoji zadolževanja se za imetnike posojil v švicarskih frankih drastično slabšajo. - V občini Hoče-Slivnica se končuje triletni mednarodni projekt, ki se ukvarja z vključevanjem migrantov v lokalno okolje.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Koliko višja bo minimalna plača? Da je njeno zvišanje nujno, so se danes na seji ekonomsko-socalnega sveta strinjali tako delodajalci kot sindikati, so pa na nasprotnih bregovih glede višine in tega, kaj upoštevati pri izračunu. Sindikati pričakujejo uskladitev v dveh delih, delodajalci zagovarjajo enkratno. Zadržani so tudi o višini, saj da je ta odvisna od poslovnega okolja. Minimalna plača naj bi bila glede na nove izračune višine minimalnih življenjskih stroškov med 804-imi in 938-imi evri. Preostale novice: Notranji ministri Unije ob vse več nezakonitih migracijah za povečano vlogo Frontexa, težava so v vizumski režimi. Erdogan po srečanju s Putinom vladi že naročil predstavitev načrta za izgradnjo plinskega vozlišča v Turčiji. Na gradu Rajhenburg v Brestanici na ogled nova stalna razstava Vitezi Rajhenburški.
Vlada in sindikati javnega sektorja so pozno popoldne podpisali dogovor o višjih plačah. Ta med drugim vključuje tudi višje nadomestilo za malico ter poračun regresa za letni dopust. Več kot 180 tisoč javnih uslužbencev bo dvig plač prvič občutilo ob izplačilu oktobrskih plač prihodnji mesec. Pristojna ministrica Sanja Ajanović Hovnik je ob podpisu izrazila zadovoljstvo, zadovoljni so tudi na sindikalni strani, a kot poudarja predstavnik sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je nekaj vprašanj še vedno nerešenih. V oddaji tudi: - Vlada s covidnim zakonom združuje dozdajšnje protikovidne zakone, sprejela tudi uredbo o energetski revščini - Zasedanje obrambnih ministrov članic Nata s sporočilom o nadaljnji močni podpori zavezništva Ukrajini - Na ustanovnem zasedanju italijanskega parlamenta za vodjo senata izbran drugi človek postfašistične stranke Bratje Italije
Slovenija ne more sama rešiti energetske krize, treba je iskati rešitve na evropski ravni, opozarja stroka. A ta pot mora biti skupna in dogovorjena, sicer se kmalu lahko zgodi, da bo vsaka država stala sama zase, kar za Slovenijo ne bi bila dobra novica. Druge teme: - Koalicija zahteve za razpis treh zakonodajnih referendumov, ki jih je vložila SDS, označila za vnovično zlorabo referenduma - Slovenski politični vrh pozdravlja predlog Evropske komisije, da se Bosni in Hercegovini podeli statusa kandidatke za članstvo v Uniji - Mariborski svetovalni center za otroke, mladostnike in starše zaznamuje 70 let
Voditelji držav skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G7 so poudarili, da bodo Ukrajino v vojni z Rusijo podpirali, dokler bo to potrebno. Podobno stališče je izrazil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki meni, da mora zavezništvo povečati zmogljivosti za proizvodnjo orožja za pomoč Ukrajini. Kijev te dni zaradi ruskih raketnih napadov zahteva predvsem protiletalsko obrambo. Drugi poudarki oddaje: - Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka svarita pred svetovno gospodarsko recesijo - Evropska komisija prižgala zeleno luč slovenski shemi energetske pomoči za podjetja - Državni svet izglasoval odložilni veto na spremembe družinskega zakonika
Iz sveta se vrstijo obsodbe ruskih raketnih napadov na ukrajinska mesta. Obsodbam se je pridružila tudi Slovenija, ki je napade na civiliste označila za vojni zločin. Moskva sporoča: to je povračilo za ukrajinski teroristični napad na Krimu, svetovalec ukrajinskega obrambnega ministra Jurij Sak pa odgovarja, da je zelo cinično, da glavni terorist druge obtožuje terorizma ter da je vsem jasno, da je tu terorist Rusija. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Premier Golob: evropski energetski dogovor konec meseca bo prinesel nižje cene energentov. - Opolnoči občutna podražitev bencina, dizla in kurilnega olja. - Zdravstveno ministrstvo želi z akcijskim načrtom urediti področje duševnega zdravja.
Alexander Van der Bellen po današnjih volitvah očitno ostaja predsednik naše severne sosede. Tako kažejo prvi delni izidi volitev.78-letni Van der Bellen je ob oddaji glasu dopoldne na novinarsko vprašanje odgovoril, da mu kljub starosti služba predsednika države daje veliko energije, pred seboj vidi še precej izzivov. Ostale teme. - Rusija po včerajšnji eksploziji okrepila varnost krimskega mostu - Vietnam bo letos imel najvišjo gospodarsko rast v Aziji - Jesenski meseci najbolj nevarno obdobje za pešce
Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar je drugič zapored zmagal na 253-kilometrski dirki po Lombardiji, ki velja za enega izmed tako imenovanih spomenikov ali eno izmed petih največjih enodnevnih dirk. Pogačar je tako dosegel 46-o zmago v karieri, od tega 16-o v sezoni. V Radijskem dnevniku tudi: - Na volilnem kongresu SD med drugim poudarjali, da je stranka enakovredna koalicijska partnerica - Na severu Nemčije zaradi sabotaže za več ur ustavljen železniški promet - Ob svetovnem dnevu paliativne oskrbe opozorila o premajhnem številu paliativnih enot
Voditelji Evropske unije so na neformalnem vrhu v Pragi zagotovili nadaljnjo politično, humanitarno, predvsem pa vojaško podporo Ukrajini. V razpravi o ukrepih proti energetski draginji so se zavzeli za zmanjšanje povpraševanja, zagotavljanje nemotene dobave in znižanje cen energentov. Dokončne odločitve bodo sprejeli na rednem vrhu čez dva tedna v Bruslju. V Radijskem dnevniku tudi: - Vlada naj bi Fidesu ponudila za več plačnih razredov napredovanj, največ mladim zdravnikom - Domovi za starejše se bodo občutno podražili, še posebej, če ne bo pomoči vlade - Analiza Nacionalnega laboratorija potrdila onesnaženost vodnega vira v Žalcu
Poleg predsedniških in lokalnih volitev nas jeseni, kot kaže, čaka tudi referendumsko glasovanje o treh zakonih. V SDS so namreč zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in o RTV. Koalicija sporoča, da je glasovanje o referendumih enako pomembno kot glasovanje na aprilskih parlamentarnih volitvah. V NSi pa so s pobudo za posvetovalni referendum na svoj predlog zakona o dohodnini zamaknili postopek sprejemanja vladnega zakona. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji 44-ih evropskih držav sporočajo, da se v Evropi ustvarja nov varnostni red brez Rusije. - Mladi pred mednarodnim dnevom dostojnega dela opozarjajo na prepogosto kršenje delavskih pravic. - Žalska komunala zavrača očitke o neprimernem obveščanju ljudi o oporečni vodi.
Vroč pogajalski kostanj, ki si ga podajajo vlada in sindikati javnega sektorja, so spremembe enotnega plačnega sistema. Sindikati so ogorčeni, ker želi vlada z enotnim popravkom zakona uveljaviti tako drugačno plačno lestvico kot tudi odpravo plačnega stropa. Očitke, da gre za podtaknjenca v noveli zakona, pristojna ministrica Sanja Ajanović Hovnik zavrača. V oddaji boste med drugim lahko slišali: - Prebivalci regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje postajajo ruski državljani - Žičničarji ob morebitni energetski krizi ne pričakujejo težav, cene vozovnic bodo višje. - Z odprtjem razstave o velikih detektivih se začenja stripovski festival Tinta.
Banka Slovenija svari pred tveganji za finančni sistem zaradi vojne v Ukrajini, ki povzroča slabšanje gospodarskih razmer in visoko inflacijo. Prav tako zaradi ruske invazije na Ukrajino in posledičnih sankcij proti Rusiji so se okrepile skrbi, da utegne Rusija popolnoma prekiniti dobavo plina Evropi. Drugi poudarki oddaje: - Po mnenju ministrice Tanje Fajon bi bil vstop Ukrajine v Nato veliko varnostno tveganje. - Unija bo do konca leta 2024 uvedla enotni polnilnik za vse prenosne elektronske naprave. - Ob pomoči ameriške košarkarske ekipe Dallas Mavericks v Celju zgradili igrišči.
Z energetskega vidika je pred nami huda zima, je premier Robert Golob ocenil ob obisku Dravskih elektrarn v Mariboru. Opozoril je tudi na nujnost sistematičnega vlaganja v nova, zelena delovna mesta. V Radijskem dnevniku tudi: - Novi predsednik uprave Telekoma je Boštjan Košak - Košarica osnovnih živil se je pocenila za 13 odstotkov in pol - Dnevi slovenske kulture v hrvaškem delu Istre
Če bi bile predsedniške volitve danes, bi največ glasov dobil Anže Logar, kaže javnomnenjska raziskava agencije Valicon. Anketiranci na drugo mesto postavljajo Natašo Pirc Musar, ki ji sledi Milan Brglez. V boju za predsedniški stolček je sicer 8 kandidatov in kandidatk. Volivci in volilke pa imajo za dokončno odločitev, komu bodo namenili svoj glas, na voljo še tri tedne. Druge teme: - Stoltenberg: Vnovična zasedba mesta Liman v doneški regiji dokaz zmogljivost ukrajinskih sil - Izdajanje računov bo znova obvezno; obrtniki opozarjajo na prepogosto spreminjanje pravil - Ob svetovnem dnevu nenasilja zdravniki opozarjajo o povečanem nasilju nad njim
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Neveljaven email naslov