Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6702 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
Odbor državnega zbora za kulturo je na današnji seji vodstvo RTV-ja pozval, naj konča pritiske na novinarje in spet omogoči normalne pogoje dela. Novinarji RTV-ja pa so poslance opomnili, da je informativni program nacionalne televizije zaradi ukinjanja oddaj povsem osiromašen, velika je tudi kadrovska stiska. Poslanci so popoldne sprejeli tudi spremembe zakona o vladi, s čimer je vladajoči koaliciji odprta pot, da bo državo vodila po svojih zamislih, s tremi novimi ministrstvi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Cena dizelskega goriva bo na avtocestah enaka kot drugod po državi. Hrvaški premier Plenković z evropskimi poslanci o vstopu v šengen ter tudi o arbitraži. Plečnikova zapuščina med drugim ponuja ideje za življenje v času segrevanja ozračja
Bencinski servisi so danes veliko bolj samevali kot prejšnje dni. Razlog pa podražitev naftnih derivatov in ponekod še vedno tudi prazni rezervoarji. Zaradi podražitev so na nogah avtoprevozniki in kmetje, ki zahtevajo posebno ceno za pogonska goriva. Agencija za varstvo konkurence pa naj bi začela preverjati, ali sta največja trgovca z naftnimi derivati Petrol in OMV namerno prepočasi polnila rezervoarje pod svojimi bencinskimi črpalkami oziroma sta jih pred podražitvijo namerno praznila. Druge teme oddaje: - Tudi domovi za starejše v težavah zaradi draginje; pričakujejo pomoč države - Televizijo Slovenija bo začasno vodil Patrik Greblo; Urban Laurenčič brez soglasja programskega sveta - Ukrajina in Moldavija korak bliže statusu kandidatk za članstvo v Evropski uniji
Na Radioteleviziji Slovenija še do 23-te ure poteka stavka novinarjev, ki zahtevajo novinarsko, uredniško ter institucionalno avtonomijo, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o zvišanju najnižjih plač ter socialni dialog. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je novinarski pogajalski strani včeraj popoldne poslal predlog stavkovnega sporazuma in pozval k preklicu stavke. Predlog so v stavkovnem odboru zavrnili, saj njihovih zahtev ne uresničuje v popolnosti. Drugi poudarki oddaje: - Bencin in dizel zunaj avtocest od jutri dražja za približno 20 centov na liter. - Vlada in sindikati javnega sektorja zadovoljni z oživitvijo socialnega dialoga. - Evropski zunanji ministri v Luksemburgu govorili o posledicah ruske agresije in širitvi povezave.
Pred torkovo podražitvijo pogonskih goriv je danes gneča tudi na bencinskih servisih, ponekod občasno zmanjkuje goriva. Podobno naj bi bilo tudi jutri. Naftni trgovci zagotavljajo, da je goriva dovolj in da se trudijo sproti zagotavljati zadostne količine, kar pa ob velikem povpraševanju in gneči na cesti ni mogoče. Druge teme oddaje: - Stavkovni odbor novinarskih sindikatov RTV bo kljub pozivu generalnega direktorja k preklicu jutri izvedel stavko - Nagrada Društva slovenskih literarnih kritikov Ani Marwan za roman Zabubljena - Tadej Pogačar še drugič zapored osvojil kolesarsko dirko po Sloveniji
Ureditev področja dolgotrajne oskrbe se vse bolj zamika, čeprav gre ob vse starejšem prebivalstvu za nujen ukrep. Ministrstvo za zdravje napoveduje nov ali spremenjen zakon, Zavod za zdravstveno zavarovanje se boji, da bo to trajalo predolgo. Pravnih in časovnih neskladnosti je toliko, da si ZZZS v ta namen ne upa zaposlovati novih kadrov, zato pozivajo k podaljšanju roka za uvedbo zdajšnjega zakona. Druge teme: - Pri strategiji spopadanja z epidemijo želijo sodelovati tudi civilna gibanja - Brazilska policija aretirala tretjega osumljenca za umor britanskega novinarja - Pogačar pred sklepnim delom dirke po Sloveniji zadržal zeleno majico
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Premier Robert Golob je svoj prvi obisk v Bruslju začel s srečanjem s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Med ključnimi temami sta bili energetska in prehranska draginja ter vojna v Ukrajini. Druge teme: - Podporo Ukrajini ob današnjem obisku v Kijevu napovedali nemški, francoski, italijanski in romunski voditelj, besede podpore je bilo slišati tudi na srečanju obrambnih ministrov zveze Nato - Obrambni minister Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka - Val 202 v 50 letih zaznamoval številne generacije; vrhunec praznovanja bo nocojšnji koncert - Dirka po Sloveniji: Drugo etapo ob pomoči Mezgeca dobil Nizozemec Groenewegen, Pogačar na skupnem tretjem mestu
Življenjski stroški bodo občutno višji, tudi na račun podražitev energentov. Ob tehtanju med koristmi za kupce in bremenih za gospodarstvo bo vlada od torka vnovič regulirala marže trgovcev z gorivi na bencinskih servisih zunaj avtocest, ob avtocestah pa bodo sproščene tako cene kot marže. Ob tem bodo po napovednih premiera Roberta Goloba višja povračila potnih stroškov delavcem ter povračila trošarin javnim prevoznikom. Druge teme: - Vodenje Nacionalnega inštuta za javno zdravje prevzema Ivan Eržen. - Na zdravstveni blagajni opozarjajo, da novela zakona o dolgotrajni oskrbi ni uresničljiva. - Vodstvo zveze Nato z dodatnimi obljubami Ukrajini o dobavah sodobnega orožja
Napovedi za cene električne energije v prihodnje niso obetavne ne za gospodarstvo ne za gospodinjstva. Po napovedi prvega moža Elesa Aleksandra Mervarja bi se lahko prehodno zvišale tudi za trikrat. Kot je dejal, je vse odvisno od vladnih predlogov za umiritev energetske draginje. Druge teme: - Skupina aktivnih državljanov na vlado naslovila pismo glede politike do Ukrajine. Opozarjajo, da bo mir mogoče doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi. - Avstrijski zunanji minister Schallenberg po obisku Zahodnega Balkana pričakuje, da se bo dialog med Beogradom in Prištino končal s priznanjem Kosova - Danes ustanovljena Zveza pacientov si bo prizadevala za skrajšanje čakalnih vrst, večjo kakovost zdravstvenih storitev in boljšo varnost pacientov
Nafta in naftni derivati, nato električna energija, hrana ter plin - bodo po tem vrstnem redu pod lupo delovnih skupin, ki bosta iskali najboljše rešitve za spopadanje s prihajajočo draginjo, je ob današnjem obisku v Mariboru napovedal premier Robert Golob. Večino odgovorov na vprašanja, kako omiliti napovedano zviševanje cen, bi lahko imeli najpozneje do konca junija. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Nova vlada v okviru digitalnih bonov predvideva izobraževanje starejših, da bodo izobraževali starejše - Britanski poslanci kljub nasprotovanju Bruslja o spremenjenem severnoirskem protokolu - Po dveh epidemičnih letih se v prestolnico vračajo turisti, z njimi pa tudi žeparji
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Vojna v Ukrajini je zaradi nestabilnosti na svetovnih energetskih trgih pospešila željo držav po zelenem prehodu. Pred vlado so tako številni kratkoročni izzivi, kot je blaženje posledic visokih cen energentov, pa tudi dolgoročni, kot je vlaganje v nizkoogljične vire. Strokovnjaki v strategiji razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050 ocenjujejo, da bo treba dotlej v slovensko energetiko vložiti 17 milijard evrov oziroma vsako leto odstotek BDP-ja. Za zagotovitev energetske samozadostnosti naše države stroka vidi rešitev v dveh jedrskih blokih in fotovoltaiki. Drugi poudarki oddaje: - Med pospeševalniki tega prehoda tudi baterije; Slovenija bi morala na tem področju narediti več. - Združeni narodi: Revni bodo za manj hrane plačevali več. - Mariborski center Pekarna praznuje 25 let delovanja za mladino, kulturo in civilno družbo.
Čeprav je Evropska centralna banka še v začetku leta zagotavljala, da do konca leta ne bo zvišanja obrestnih mer, se je, sicer pričakovano, zdaj odločila, da bo z julijem po 11-ih letih zvišala temeljno obrestno mero. S tem se odziva na visoko inflacijo in se pridružuje drugim centralnim bankam, ki so obrestne metre začele višati že lani. Drugi poudarki oddaje: - Tudi na Finančni upravi se obeta pregled kadrovskih menjav v zadnjih dveh letih. - V Evropskem parlamentu enotni v podpori Ukrajini, Moldaviji in Gruziji pri dodelitvi statusa kandidatk. - Podelili bodo Župančičeve nagrade, za življenjsko delo jo bo dobil kipar Matjaž Počivavšek.
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan se je danes srečal s predstavniki področij zdravstvene nege in družinske medicine. Obe potrebujeta takojšnjo pomoč, predvsem zaradi kadrovske stiske. Razmere so sicer kritične tudi drugod na primarni ravni, je posvaril pediater Denis Baš. Interventni zakon za zdravstvo naj bi bil sicer usklajen prihodnji teden. V oddaji med drugim tudi o tem: - Živilska podjetja ob zviševanju cen pričakujejo vladne spodbude - Po odpovedi razstave domnevno ponarejenih slik v Narodnem muzeju okoliščine preučuje ministrstvo - Kolesar Primož Roglič peti na kronometru po Dofineji
Pred jutrišnjim srečanji z zaposlenimi v primarnem zdravstvu, tako z zdravstveno nego kot zdravniki, je minister Daniel Bešič Loredan danes prisluhnil tudi posvetu, ki ga je Zdravniška zbornica pripravila na temo problemov in izzivov primarnega zdravstva. Je pa že pripravljen osnutek interventnega zakona, ki ga je danes predstavil predsedniku vlade, kmalu pa bo šel v koalicijsko usklajevanje. Drugi poudarki oddaje: - Znanstveniki in menedžerji pričakujejo, da bo vlada proti energetski draginji uporabila trajnostne ukrepe. - Začetek Vrha Amerik zaznamovala odsotnost voditeljev več držav, tudi Mehike. - Pred 30-imi leti je bil v prvem političnem atentatu pri nas umorjen Ivan Kramberger.
Ob pričakovanem zaostrovanju razmer se bo vlada najprej spopadla z energetsko in prehransko draginjo. Delovna skupina za ta namen se bo prvič sešla jutri ter se dogovorila za vsebinsko pripravo in terminski načrt ukrepov. Dokončnega dokumenta ni pričakovati pred koncem meseca. V Radijskem dnevniku tudi: - Zelenski: zaloge žita, ki ga Ukrajina zaradi ruske blokade ne more izvoziti, bi se do jeseni lahko potrojile - Državno odvetništvo umaknilo tožbe, povezane z organiziranjem protestnih shodov - Družinskega nasilja vse več, otroci na strokovno pomoč čakajo nedopustno dolgo.
V prihodnjih dneh bo nova vlada začela pogovore s trgovci in gospodarstveniki o ukrepih za ublažitev vse bolj občutnih podražitev, predvsem hrane in energentov. Številne interesne skupine državo pozivajo k pomoči. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da je na mizi kar nekaj predlaganih ukrepov. Preostale novice: Rusija grozi z dodatnimi napadi, če bo Ukrajina prejela najzmogljivejše ameriške rakete. Upokojenci lahko občasno delo najdejo tudi prek posebnega portala. Španec Rafael Nadal je 14-ič postal zmagovalec Rolanda Garrosa.
Vojna v Ukrajini bi lahko trajala še mesece, ocenjujejo oblasti v Kijevu. Kako hitro se bo končala, bo odvisno od količin orožja, ki ga Ukrajini pošilja Zahod. Najbolj srdita bitka zdaj divja za strateško pomembno mesto Severodonetsk. O napadih spet poročajo tudi z juga, iz pristaniškega mesta Odesa, ki je pomembno tudi z vidika izvoza hrane. Podrobneje po pregledu še nekaterih poudarkov oddaje: - Katalonci še hrepenijo po neodvisnosti, pogajanja z Madridom na mrtvi točki - Gorenjka z razstavo praznuje 100-letnico delovanja - Na evroradijskem tekmovanju Palma ars acustica slavil tudi Brane Zorman - Poljakinja Swiatek do drugega naslova na odprtem teniškem prvenstvu Francije
Sinočnje neurje s točo je v nekaterih delih države povzročilo veliko škodo. O poplavljenih objektih in cestah ter odkritih strehah poročajo iz Koroške, Dolenjske, s Celjskega ter iz Zasavja in Kamnika, kjer je toča, ponekod debela kot jajce, uničila poljščine. Škodo na terenu si je ogledala tudi nova kmetijska ministrica Irena Šinko. Kot je dejala v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, so razmere kritične. Oceno škode pričakuje že prihodnji teden, potem se bodo pogovarjali, kako naprej. Drugi poudarki oddaje: - V pripravi interventni zakon za zdravstvo, tudi za skrajševanje čakalnih vrst. - Predsedniki Slovenije, Avstrije in Hrvaške za odločno držo Unije v odnosu z Rusijo. - S čela novogoriškega zavoda, ki vodi projekt EPK, se umika Kaja Širok.
Neveljaven email naslov