Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6702 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
Zaposlenim v kritični infrastrukturi, policiji in obrambi tudi ob tveganem stiku z okuženim s koronavirusom ne bo treba v karanteno, je danes odločila vlada. Dokazovanje prebolevnosti covida pa je odslej mogoče tudi s pozitivnim izvidom hitrega antigenskega testa. Slovenija je sicer blizu vrha petega vala epidemije, Evropa pa na pragu konca pandemije. Ostali poudarki oddaje: - Na aprilskih parlamentarnih volitvah bodo lahko glas oddali tudi volivci v karanteni. - Bodo zdravniki in zobozdravniki višje plače prejemali le do konca letošnjega leta? - Zaradi severnoirskega protokola po brexitu odstopil prvi minister Severne Irske Paul Givan.
Poslanke in poslanci so potrdili zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Banke v okviru Združenja bank, ki opozarja, da gre za posege v kreditne pogodbe, so že napovedale vložitev zakona v ustavno presojo. Državni zbor je obenem zavrnil novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki sta jo pravna služba državnega zbora in urad informacijske pooblaščenke označila za neustavno. Drugi poudarki oddaje: - Vse več strokovnjakov ocenjuje, da smo v dneh, ko bo epidemija dosegla vrh. - Združene države Amerike bodo zaradi nevarnosti ruske invazije na Ukrajinov Evropo napotile vojaške okrepitve. - V Narodni galeriji v Ljubljani na ogled razstava Metka Krašovec : Tomaž Šalamun : Radko Polič.
Dogovor o zvišanju plač v zdravstvu, ki ga je Fides dosegel z ministrstvom za zdravje, je razburil druge sindikate javnega sektorja. Ti zahtevajo dvig plače tudi za druge javne uslužbence. Ostro nasprotujejo tudi napovedi o izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. V oddaji tudi: - Tik pred vrhom petega vala epidemije po mnenju pristojnih še ni čas za sproščanje ukrepov - Nadzorniki Pošte Slovenije Tomaža Kokota imenovali za novega generalnega direktorja s polnim mandatom - Britanski premier Johnson se izmika pojasnilom o zabavah na Downing Streetu
Opolnoči bo začel veljati spremenjen protokol testiranja. Zaradi velike razširjenosti virusa in velikega pritiska na tako imenovane PCR-točke pristojni namreč uvajajo novo, slovensko covidno potrdilo, ki okužbo potrdi že s hitrim testom. Z jutrišnji dnem se spreminjajo tudi pogoji glede veljavnosti evropskega covidnega potrdila. V Radijskem dnevniku tudi: - Vodja tožilcev Drago Šketa zanika trditve Janše, da naj bi skušal doseči ukrepanje Bruslja proti Sloveniji - Gospodarstveniki želijo vključitev malih podjetij med prejemnike energetske pomoči - V Afganistanu ubitih več kot nekdanjih vojakov in uradnikov; večinoma izvensodno
Potem ko je vlada sinoči potrdila ukrepe za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu pri plačevanju energentov, jih je podrobneje danes predstavil še pristojni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Ob tem je namige, da gre za milijonske bonbončke tik pred volitvami, odločno zavrnil. Ostali poudarki oddaje: - Le še jutri velja lanska vinjeta. Pri nakupu elektronske bodite pazljivi pri vnosu podatkov. - Hrvaška od Združenih držav kupuje oklepna transportna vozila. Nakup glavna točka spora med hrvaškim predsednikom in obrambnim ministrom. - Skakalec Cene Prevc je v Wilingenu, na zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami, zasedel tretje mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu.
Ukrepi za omilitev posledic visokih cen energentov so ena glavnih tem seje vlade, ki pravkar poteka. Pristojni naj bi najbolj ranljivim skupinam pomagali z energetskimi boni. Njihova vrednost še ni znana, a naj bi se gibala med 100 in 150 evri. Prejelo jih bo približno 150 tisoč posameznikov. Ostali poudarki oddaje: - Sergio Mattarella najverjetneje ostaja predsednik Italije. - Generalni sekretar Nata Stoltenberg: zavezništvo pripravljeno na pogovor z Rusijo. - Evropske desničarske stranke z dogovorom o sodelovanju na nadnacionalni ravni. .
Slovenski smučarski skakalke in skakalci so pred olimpijskimi igrami povečali apetite športnih navdušencev. V današnji tekmi mešanih ekip v Willingenu so dosegli prepričljivo zmago. Drugi poudarki oddaje: - Pogajalska izhodišča za zdravstvo in socialno varstvo ministrstvo posredovalo vladi. - Državni zbor seznanjen z odprtjem gospodarsko-kulturnega predstavništva v Tajpeju. - Baročni uvod v Zimski festival Ljubljana.
Trenutni peti val epidemije je drugačen od prejšnjih. Znova se polnijo navadne covidne postelje, medtem ko število hospitaliziranih na intenzivni negi upada. Pritisk na bolnišnice je tokrat čutiti predvsem zaradi bolniških odsotnosti in karanten zaposlenih, pravi koordinator za covidne postelje Robert Carrota, saj je ponekod zaradi omikrona na bolniški tudi 20 odstotkov bolnišničnega osebja. Težave povzročajo tudi vdori omicrona na tako imenovane bele oddelke bolnišnic Druge teme: Evropsko javno tožilstvo skrbijo predlagane spremembe kazenskega zakonika Združene države in Nemčija Rusiji v primeru napada na Ukrajino grozijo z ostrimi sankcijami Ob dnevu spomina na holokavst so se žrtev spomnili tudi v tržaški Rižarni
Epidemija dobiva vse večje razsežnosti in včeraj je spet padel neslavni rekord. Potrjenih je bilo namreč skoraj 17 tisoč 500 okužb. Polnijo se tudi bolnišnice, ta teden so v primerjavi s prejšnjim hospitalizirali kar 33 odstotkov več bolnikov, zaradi okužb, karanten in izgorelosti pa je vedno manj kadra, ki bi skrbelo za bolne. Ker vrha epidemije še ni na vidiku, je po besedah zdravstvenega ministra za zdaj neracionalno razmišljati o sproščanju ukrepov. V Radijskem dnevniku tudi: - Vlada ob obisku Posavja potrdila nujnost nabave magnetne resonance v brežiški bolnišnici - V Avstriji pred uveljavitvijo obveznega cepljenja proti covidu rahljanje najstrožjih omejitev za necepljene - Ameriško veleposlaništvo v Ukrajini pozvalo svoje državljane k premisleku o umiku iz države
Ob visokih dnevnih prirastih primerov okužbe s koronavirusom stanje v bolnišnicah za zdaj ostaja stabilno, a skrbijo vdori okužb v bele cone. Širjenje omikrona nemalo težav povzroča tudi šolnikom. Ravnatelji opozarjajo, da se bolj kot z izobraževanjem ukvarjajo s štetjem okužb in rizičnih stikov. Zaradi dodatnih obremenitev in večje izpostavljenosti tveganju, Sindikat SVIZ zahteva pogajanja z vlado o višini plač. Drugi poudarki oddaje: - Ministri povezave za evropske zadeve za uskaljene ukepe proti pandemiji in lažje potovanje po 27-terici. - Tudi del koalicije proti predlogu zakona o skrajšanju zastaralnih rokov za pregon gospodarskega kriminala. - Notranji minister Hojs po obisku pri hrvaškem kolegu Božinoviću izrazil podporo širitvi schengena.
Da življenje v družbi ob strmemu naraščanju na novo okuženih s koronavirusom ne bi zastalo, od danes veljajo nekoliko spremenjena pravila, kako lahko prebolevniki zapustijo izolacijo. To lahko storijo z negativnim izidom hitrega testa, kar pa ne bo brez posledic na obremenitev testnih točk. Drugi poudarki oddaje: - Levica osamljena v želji, da bi o nakupu oklepnikov boxer odločila naslednja vlada. - London in Bruslej še brez dogovora o režimu na Severnem Irskem. - Kmetje v Brkinih in na Krasu obupujejo nad opustošenjem, ki ga puščajo divji prašiči.
Epidemija tudi ob koncu tedna prinaša rekorde, tokrat se je dnevno število novih primerov okužbe s koronavirusom približnalo 14 tisoč. Pozitivne so bile tri četrtine opravljenih testov. Po besedah Zarje Muršič iz ekipe Covid sledilnika to kaže, da epidemije oziroma števila novih primerov nikakor nimamo. Vrh epidemije in posledično njen upad pa je praktično nemogoče napovedati. Druge teme: Bruselj zasedlo več 10 tisoč nasprotnikov protikoronskih ukrepov Washington zaradi ukrajinskega spora stopnjuje pritisk na Moskvo Skakalec Anže Lanišek v Titisee-Neustadtu tudi danes drugi
Koronavirusna različica omikron vse bolj zaustavlja družbo, zaradi številnih karanten in izolacij je ogroženo njeno normalno delovanje. Vlada zato skrajšuje trajanje izolacije po potrjeni okužbi z 10-ih na 7 dni. Tako veliko število izolacij in karanten v mlajši populaciji lahko povzroči velik pristisk na vso družbo, poudarja tudi vodja strokovne skupine za covid Mateja Logar. Drugi poudarki: - Washington in Tokio za odprto regijo in mir v tajvanski ožini - Novela zakona o igrah na srečo: sindikat igralniških delavcev napoveduje opozorilno stavko - Smučarski skakalec Anže Lanišek drugi v Titisee-Neustadtu
Čedalje več težav je zaradi odsotnosti, povezanih z okužbami. Vlada je zato sklenila, da bo po skrajševanju karanten posegla tudi po skrajševanju izolacij, in sicer z desetih dni na sedem. Nova ureditev bo začela veljati s ponedeljkom. V Radijskem dnevniku tudi: - Več slovenskih podjetij poroča o odpovedih kitajskih naročil - Oboroževanje Ukrajine z donacijami orožja podpira vse več držav - Pelješki most bo za promet predvidoma odprt junija
V času epidemije, ki traja že dve leti, in izrednih ukrepov se stiske najšibkejših le še poglabljajo. K dodatnemu nelagodju so v letošnji zimi pripomogle še visoke cene ogrevanja. Vrstijo se številni pozivi k takojšnjemu ukrepanju vlade, a energetskih bonov še ni na vidiku. O možnih ukrepih je danes razpravljal tudi odbor za delo, družino in socialne zadeve. Druge teme: - Revoz v krčenje proizvodnje na eno izmeno, ogroženih 450 delovnih mest - Berlin in Washington: ukrajinsko krizo bosta rešila le politična pot in dialog - Devetnajstletna Belgijka postala najmlajša pilotka, ki je sama preletela svet
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Zaradi množične odsotnosti z dela, zlasti pa zaradi potrebe po zagotavljanju pouka v šolah in dela v zdravstvu, je vlada sprejela dodatne izjeme v primeru karantene, ki bodo veljale od srede. Zaposleni v zdravstvu, šolstvu in socialnih dejavnostih po tesnem stiku z okuženim ne bodo šli v karanteno, ampak se bodo vsak dan testirali, podobno tudi učenci. V Radijskem dnevniku tudi: - Na svetovnem gospodarskem forumu tudi o poglabljanju razlike med bogatimi in revnimi - Vedno več zanimanja za prostovoljno služenje vojaškega roka, višji tudi starostna meja in nagrada - Slovenski rokometaši s Črnogorci v odločilni tekmi za napredovanje v drugi krog evropskega prvenstva
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Slovenski športniki so danes znova poskrbeli za navdušenje. Smučarski orli - v zasedbi Lovro Kos, Peter Prevc, Timi Zajc in Anže Lanišek so prepričljivo zmagali na ekipni tekmi v Zakopanah in nam s tem povečali apetite pred začetkom olimpijskih iger. Za Laniška je bila to prva ekipna zmaga v karieri. Na drugem mestu je z velikim zaostankom končala Nemčija, tretji so bili Japonci. Druge teme oddaje: - Izteka se zadnji dan akcije Dnevi cepljenja, posebej velikega zanimanja ni bilo - Slovenski trg ni pripravljen na generacijo Z, preveč tudi zakonskih omejitev glede dela starejših - Hrvaška mora ukrepati na področju demografije: v 10-ih letih izgubila skoraj 400 tisoč prebivalcev
Neveljaven email naslov