Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6702 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
Praznovanje božiča je zaradi pandemije tudi letos nekoliko okrnjeno. Papež Frančišek je v poslanici opomnil, da so omejitveni ukrepi dodatno oddaljili ljudi. Ob tem je opozoril na vse več nasilja nad ženskami in otroki ter na osamljenost starejših. Spregovoril je tudi o stopnjevanju konfliktov po svetu ter pozval k pomoči migrantom in beguncem. Druge teme: - Omikron bi lahko do novega leta tudi pri nas postal prevladujoča različica koronavirusa - Krvavi spopadi v Etiopiji po več kot letu dni vsaj začasno ustavljeni - Starostnike na Goriškem razveselili s prazničnimi piškoti
Epidemija se te dni nekoliko umirja in tudi razmere, predvsem na navadnih bolnišničnih oddelkih, se izboljšujejo. Toda stroka opozarja na previdnost zlasti v prazničnih dneh, ko grozi širjenje zelo nalezljive koronavirusne različice omikron; okoli novega leta naj bi se zato številke vnovič obrnile navzgor. V Radijskem dnevniku tudi: - V škofovskih poslanicah v ospredju sporočilo miru in ljubezni - Sredozemsko morje zahtevalo nova življenja prebežnikov - Darka Šarića, srbskega kralja drog, izpustili v hišni pripor
Koronavirusne razmere v Sloveniji po vladni oceni niso rožnate, zato se je vlada že včeraj odločila omejiti število kupcev v trgovinah. Prav tako je včeraj spremenila pravila glede odrejanja karantene po visoko tveganem stiku. Danes pa je še odločila, da silvestrovanj na prostem ne bo, skrajšala je čas veljavnosti testov, v noči na prvi januar pa je obratovalni čas gostiln neomejen, vendar pa bo vstop mogoč le z negativnim izvidom testa, ki ni starejši od 12 ur. V Radijskem dnevniku tudi: - V Avstriji zapiranje lokalov in restavracij ob 22-ih, tudi na silvestrovo - Mendava v vrhu Intereurope - Novo ime leta Vala 202 Anita Ogulin
Ker se po državi širi nova koronavirusna različica omikron, ki bo verjetno povzročila nov zagon epidemije, vlada za praznične dni napoveduje zaostritev ukrepov. Kakšni bodo, bo delno znano nocoj, v celoti pa po jutrišnji seji vlade. V Radijskem dnevniku tudi: Ukrepe zaostrujejo tudi v Avstriji, četrti odmerek cepiva po Izraelu napovedala še Nemčija - Iztekajoče se leto težko za kmete; poleg pandemije so jih prizadele še pozeba, suša in nizke odkupne cene - Ministrstvo za kulturo bo polovično financiralo center Rotovž v Mariboru, vreden 25 milijonov evrov
Potem ko se število na novookuženih s koronavirusom počasi zmanjšuje in pritisk na bolnišnice zaradi covidnih bolnikov nekoliko popušča, je že nekaj časa na obzorju nova skrb - različica omikron. Od danes je uradno v vseh regijah po državi, razen na Goriškem. Gre za lokalne prenose, torej za prenose med ljudmi, ki niso potovali. V Radijskem dnevniku tudi: - Izjave zdravniškega sindikata napovedujejo vroč januar - Društvo poslancev 90 ob 30-ti obletnici osamosvojitve za malce več sodelovanja - Ruski predsednik Putin pred svojo vojsko ostro do Zahoda
Poslanke in poslanci že ves dan razpravljajo o interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki so jo vložile stranke LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci. Ministru očitajo politizacijo policije, neustrezno policijsko ravnanje na nasilnih oktobrskih protestih, kadrovanje in obvladovanje epidemije z odloki. Na drugi strani koalicija z ministrom Hojsom na čelu prst usmerja v opozicijsko peterico in njeno odgovornost za rušenje epidemioloških ukrepov in spodbujanje k protestom. V oddaji tudi: - Zdravstveni minister Poklukar ob obisku v Mariboru izrazil zadovoljstvo nad odzivom v cepilni akciji - Nemški premier Scholz ob obisku italijanskega kolega Draghija tudi o reformi evropskega pakta stabilnosti - Evropska komisija zaskrbljena glede nove medijske zakonodaje na Poljskem
Rušilna moč nove koronavirusne različice omikron pri širjenju je izredna, je po prejemu tretjega odmerka na Bledu opozoril zdravstveni minister Janez Poklukar. Tudi zato so se danes po državi začeli cepilni dnevi. Večina cepilnih mest je danes že sprejemala vse, ki so se želeli cepiti, jutri bodo odprta vrata vseh 62-ih cepilnih točk po državi. Ostale teme: - Od jutri maske na prostem znova obvezne v še štirih italijanskih pokrajinah - Turistični delavci v času praznikov pričakujejo dober obisk tako smučišč, kot slovenske Istre. - Smučarski skoki: Kobayashiju 22-ta zmaga v karieri, med Slovenci najboljši Lanišek na 7-em mestu
Koronavirusno različico omikron so doslej potrdili v skoraj 90-ih državah, tudi pri nas. Zaradi hitrega širjenja se pristojni bojijo, da bi lahko prinesla nov val okužb. Tudi zato se jutri začnejo cepilni dnevi, ko bo cepljenje brez naročanja možno 24 ur na dan. Ostale teme: - Na Hrvaškem se izteka rok za zbiranje podpisov za referendum proti obveznim covidnim potrdilom - Moskva: za Rusijo določila pogodbe o odprtem nebu od danes ne veljajo več - Smučarski skoki: Zajc s tretjim mestom sedmič osvojil stopničko v svetovnem pokalu, do točk še štrije Slovenci
Po osmih urah in pol razprave ob interpelaciji okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ki jo je vložila opozicija KUL z nepovezanimi poslanci, se besedne izmenjave med koalicijo in opozicijo ponavljajoče vrtijo okrog ministrovega pogovora s podjetnikom Bojanom Petanom in referenduma o Zakonu o vodah, o ministrovem nakupu Petrolovih delnic, odpadni embalaži in prostorski zakonodaji. Ministrov položaj najverjetneje ni ogrožen. Druge teme oddaje: - Sindikati pozdravljajo odločitev Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo prisilno upokojevanje starejših delavcev - Vlada veljavnost covidnega potrdila s februarjem omejuje na 270 dni - Smučarska skakalka Urša Bogataj znova na stopničkah
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
V Sloveniji so doslej odkrili 10 primerov okužbe z različico omikron. Kot je pojasnil Borut Štrukelj z ljubljanske farmacevtske fakultete, je omikron nastal neodvisno od drugih različic, navzoč pa je bil že marca v Afriki. Po njegovih besedah stroka glede te hitro prenosljive različice koronavirusa predvideva dva scenarija. Po pozitivnem kaže, da bi bil lahko potek bolezni lažji. Drugi poudarki oddaje: - Z akcijo cepilnih dni po vsej državi želi zdravstvena stroka enotno spodbuditi vse občane, da se odločijo za cepljenje. - Številna podjetja se spopadajo z velikimi težavami pri dobavi surovin. - Novi nemški kancler Olaf Scholz v nagovoru v parlamentu napovedal posodobitev Nemčije.
Potem ko so danes pri nas potrdili prve primere okužbe z različico omikron, so se še okrepili pozivi k cepljenju proti covidu-19. Da bi povečali precepljenost, pa se bo med 19-tim in 23-tim decembrom mogoče cepiti 24 ur na dan, podnevi v vseh cepilnih centrih, ponoči na eni lokaciji v vsaki statistični regiji. Drugi poudarki oddaje: - V državnem zboru razgreta razprava o korupciji in mafijskem upravljanju države. - Hišne preiskave v zvezi z verifikacijo hitrih antigenskih testov; kaznivih dejanj osumljenih 7 ljudi. - Bruselj želi s prenovo schengna zagotoviti njegovo preživetje.
V mariborskem kliničnem centru kljub napovedim proticovidnega zdravila molnupiravir še niso začeli izdajati. Zdravilo so sicer že prejeli v obeh kliničnih centrih, v celjski splošni bolnišnici in na kliniki Golnik. Pred prazniki pa inšpektorji poostreno nadzirajo upoštevanje pogojev PCT. Stojnice s hrano in pijačo zaprli tudi v Mariboru Druge teme oddaje: - V Rusiji se je doslej s koronavirusom okužilo več kot 10 milijonov ljudi - V Bolgariji potrdili novo vlado pod vodstvom Kirila Petkova - Po tornadih v Kentuckyju umrlo najmanj 64 ljudi, med njimi 6 otrok
Dnevno upadanje števila okužb s koronavirusom pri nas kaže na umirjanje epidemije. Tudi razmere v bolnišnicah so se nekoliko stabilizirale. K izboljšanju stanja bo mogoče še dodatno pripomoglo proticovidno zdravilo molnupiravir, ki ga bodo bolnikom pri nas začeli predpisovati prihodnji teden. V prihajajočem tednu je predviden tudi začetek cepljenja proti covidu za otroke. Ostali poudarki oddaje: - Tornadi v Združenih državah po navedbah oblasti eno največjih neurij v zgodovini države, iskanje preživelih se nadaljuje. - Politika in šport: Kaj pomenijo napovedi diplomatskega bojkota zimskih olimpijskih iger v Pekingu? - V Sredozemskem morju ogroženih skoraj vse vrste kitov in delfinov, štirim grozi izumrtje.
Število smrtnih žrtev silovitih tornadov, ki so ponoči divjali v ameriški zvezni državi Kentucky, je naraslo na najmanj 70. Zelo velika je tudi gmotna škoda. Uničene so gasilske in policijske postaje, torej infrastruktura tistih, ki prizadetim prebivalcem pomagajo v prvih vrstah. Ostali poudarki oddaje: - Ministri skupine G7 opozarjajo Rusijo pred povračilnimi ukrepi ob morebitnem napadu na Ukrajino. - Potapljači v Dragonji našli truplo 10-letne turške deklice. - Smučarska tekačica Anamarija Lampič do tretjega mesta v Davosu.
Vladni odlok, ki prepoveduje strežbo hrane in pijače na božično-novoletnih stojnicah, še naprej buri duhove. V Mariboru so danes odprli štiri stojnice, na katerih prodajajo kuhano vino. Da v tem ni nič spornega, je že ugotovila tržna inšpekcija. V Ljubljani pa so še vedno ogorčeni, potem ko je finančna uprava zapečatila hiške za prodajo hrane in pijače. Druge tem: - Denar za osrednjo gorenjsko bolnišnico je zagotovljen, kje bo stala, še ni jasno - Novi nemški kancler Olaf Scholz se je na prvem obisku v tujini ustavil v Parizu in Bruslju - Skakalka Urša Bogataj tretja na tekmi svetovnega pokala v Klingenthalu
Po 20-ih letih smo dobili zakon, za katerega si je prizadevalo kar nekaj vlad, a vedno neuspešno, predvsem zato, ker ni bila urejena finančna podlaga. Po oceni opozicije bo finančno breme preloženo v sprejetje vladi, ki bo to vprašanje urejala leta 2025; takrat bo namreč uvedeno obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, do takrat pa se bodo sredstva prenesla iz zdravstvene in pokojninske blagajne ter iz proračuna. Preostale novice: Vlada želi z nagrajevanjem zdravstvenih ekip izboljšati dostopnost do zdravnikov. Inšpektorji naj bi zaprli stojnice na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Glavni cilj francoskega predsedovanja Evropski uniji je krepitev njene suverenosti.
Prvo zdravilo proti covidu je že pri nas, število hospitaliziranih bolnikov s koronavirusno boleznijo pa se je po mesecu dni vendarle zmanjšalo pod tisoč. Kljub temu pristojni opozarjajo, da razmere v našem zdravstvu še kar nekaj časa ne bodo normalne. Druge teme: - Avstrijsko sproščanje omejitev se bo razlikovalo po zveznih deželah - Opozicijski dvomi o zagotovilih koalicije, da se oskrbnine v domovih za starejše ne bodo podražile - Za obnovo novogoriškega parka in vile Rafut vendarle evropski in državni denar
Parlamentarne preiskave zaznamujejo današnje dogajanje v državnem zboru. Sešli sta se komisiji, ki se vsaka po svoje ukvarjata z zagotavljanjem zaščitne opreme in tista, ki se ukvarja s financiranjem političnih strank. Ta čez pol ure pričakuje notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je bil do leta 2019 izvršni direkor Nove 24 TV. O domnevnem nezakonitem financiranju SDS in njej naklonjenih medijev z madžarskim denarjem so popoldne povprašali dolgoletnega člana stranke Boža Predaliča. Ta je dejal, da Nova24 ni edini medij s tujim lastništvom, in da jih je v Sloveniji kar precej, to kar se dogaja sedaj, pa označil za lov na čarovnice. Druge teme: Evropski zdravstveni ministri v Bruslju zaradi omikrona večjo omejitev vstopa v Unijo Prijet eden od osumljencev za umor savdskega novinarja Džamala Kašogija Kavcijski sistem zbiranja embalaže po navedbah okoljevarstvenikov cenejši, učinkovit in pregleden
Evropskih delegiranih tožilcev brez soglasja evropske glavne tožilke ne more odstaviti nihče. To je eden od poudarkov obiska omenjene tožilke Laure Kövesi v Sloveniji. Ob tem je opozorila na pritiske na tožilstvo in pravosodje pri nas. Slovenske tožilce je tako pozvala, naj ostanejo pozorni in naj spregovorijo, saj da niso sami. Druge teme: Minister za javno upravo Boštjan Koritnik spoštuje današnjo odločitev ustavnega sodišča Orožarska industrija po svetu cveti kljub krčenju gospodarstva Nova varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev in bralcev RTV Slovenija je Marica Uršič Zupan
Neveljaven email naslov