Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6702 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Evropska komisija je danes odobrila nadomestilo Slovenije v višini 2,5 milijona evrov za opravljanje javne službe Slovenski tiskovni agenciji. V Bruslju so ob tem poudarili pomen neodvisnih tiskovnih agencij v medijskem prostoru. Pojasnili so še, da lahko Slovenija zdaj neposredno izvede ukrep financiranja STA. V oddaji tudi o tem: Slovenski načrt za okrevanje in odpornost predvidoma danes ali jutri v Bruselj. Testi za samotestiranje v šolah čakajo še na mnenje Javne agencije za zdravila. Avstrija bo cepljenje proti covidu še pospešila, maja se bodo lahko prijavili starejši od 16 let
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Slovensko odporništvo je bilo vedno pomemben steber naše identitete, je na osrednji državni slovesnosti ob dnevu boja proti okupatorju na Mali Gori poudaril slavnostni govorec, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in poudaril, da danes izražamo spoštovanje slovenskemu odporništvu, ki nas je ohranjalo skozi zgodovino Na protivladnih protestih v Ljubljani množica protestnikov zahteva svobodo in vrnitev oblasti ljudstvu Nova madžarska zakonodaja odpira vrata privatizaciji visokega šolstva Mednarodna organizacija Human Rights Watch obtožila Izrael izvajanja politike apartheida nad Palestinci
Dober dan. Po jesenskem popolnem zaprtju fakultet so se te danes znova odprle. Da je duševno zdravje mladih vse slabše, pa je bilo slišati na seji parlamentarnega odbora za šolstvo. Ob tem je opozicija ministrici za šolstvo Simoni Kustec med drugim očitala neupoštevanje priporočil stroke in jo znova pozvala k odstopu. V oddaji tudi: - Poleg fakultet so se danes odprli tudi nastanitveni obrati, a ne vsi - Lastniki nastanitvenih obratov kritični do strogih pogojev - Borell na srečanju z Vučićem podprl ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine - Na Jelovici v gozd izpustili dva risa, ki bosta
Tadej Pogačar je zmagovalec ene največjih enodnevnih kolesarskih preizkušenj Liege - Bastogne - Liege. V zaključnem sprintu je bil 22-letnik boljši od Francoza Juliana Alaphilippa in njegovega rojaka Davida Gauduja. V oddaji tudi: - Jutri se odpirajo nekatere turistične nastanitve, nadaljevalo se bo cepljenje proti covidu - Vedno več raziskav potrjuje, da je zdravstveno stanje študentov zelo zaskrbljujoče - Umrla je Ljerka Belak - V tržaški Rižarni zaznamovali Dan osvoboditve izpod nacifašizma
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Danes so na vrsto za cepljenje proti covidu-19 prišli maturanti. Po prenovljeni strategiji cepljenja so med prednostnimi skupinami tudi starejši od 50 let. Začele so veljati prve sprostitve protikoronskih ukrepov. Gledališča in kinematografi kljub novemu vladnemu odloku ostajajo zaprti. Pogoji za delo se namreč kulturnikom zdijo neživljenski. V oddaji tudi: - Na zunanjem ministrstvu pred prihajajočimi prazniki odsvetujejo vsa nenujna potovanja - Hrvaška Fortenova nova večinska lastnica Mercatorja; zagotavljajo, da sedež ostaja v Sloveniji in da ne bo odpuščanj - Na Goriškem nasprotujejo predlogu, ki reki Soči v Solkanu in Kanalu jemlje status kopalne vode
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Bodo izleti v tednu pred prvomajskimi prazniki še omejeni na regijo bivanja? Če bo vlada sledila svojemu načrtu rahljanja ukrepov ob izboljševanju razmer, lahko pričakujemo odpravo regijskih omejitev - tudi za delovanje gostinskih teras. Oranžna faza epidemije, v kateri smo, prinaša možnost vrnitve življenja v visokošolske ustanove, pravi šolska ministrica Simona Kustec, ki vztraja, da bo izvedba letošnje mature varna - ter da bodo maturanti v enakovrednem položaju, kljub morebitnim okužbam in karantenam. Na rektorski stol ljubljanske univerze bo jeseni sedel Gregor Majdič. V Rusiji ob shodih v podporo Navalnemu prijeli najmanj 300 ljudi V Trstu boj za dostojno delo dostavljalcev hrane združuje domačine in priseljence.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Epidemične razmere se pri nas še naprej umirjajo, začetek tedna pa je prinesel sprostitve ukrepov: dovoljeni so shodi z do 100 udeleženci, v osmih regijah so se znova odprle terase lokalov. Iztekel se je tudi čas za prijavo na cepljenje za maturante, interes pa jih je izkazalo zelo malo. V oddaji tudi: - Kljub rahljanjem ukrepov za gostince razmere niso rožnate, nekateri so zaprti od lanskega oktobra - Janša ob 30. obletnici sprejema zakona o vojaški dolžnosti: tudi danes so potrebni znanje, pogum in odločnost - Zaradi agresivne sečnje v Trnovskem gozdu pristojni na terenu zagotovili pomoč za umetno obnovo
Pred nami je teden, v katerem bodo na cepljenje proti covidu-19 prednostno prišli na vrsto maturanti. Tisti, ki so zainteresirani imajo še do jutri opoldne čas, da se prijavijo, cepljenje pa bo nato v petek. Večina jih bo cepljena s cepivom AstraZenece, za mladoletne pa bo na voljo cepivo družb Pfizer in Biontech. Gospodarstveniki pričakujejo, da bodo epidemijsko pomoč prejemali tudi v drugi polovici leta Razvoj ekološke pridelave postaja tržna priložnost tudi pri nas Iz Evropske unije pozivi k zdravniški oskrbi zaprtega Navalnega, njegovo stanje resno
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Od ponedeljka bo v Sloveniji dovoljeno zbiranje do 100 ljudi na shodih ob upoštevanju epidemioloških ukrepov. Vlada bo namreč upoštevala odločitev ustavnega sodišča, ki ji je naložilo, naj spremeni odlok. Minister Aleš Hojs poudarja, da so vladni odloki, vključno s prepovedjo shodov, namenjeni zajezitvi širjenja virusa in čimprejšnjemu izhodu iz epidemije. Kljub temu pa je, kot pravi, ustavno sodišče ugotovilo, da je izražanje mnenj pred varovanjem zdravja Prijave maturantov za cepljenje proti covidu bodo zbirali do ponedeljka, cepljenje čez teden dni Agencija za komunikacijska omrežja in storitve z javno dražbo frekvenc pete generacije iztržila skupno več kot 164 milijonov evrov. Slovenija in Hrvaška bosta skupaj zgradili nov most čez reko Dragonjo, a prej bodo utrdili starega
Šolsko ministrstvo sporoča, da časovnica mature ostaja nespremenjena, cepljenje dijakov četrtih letnikov pa naj bi potekalo konec prihodnjega tedna. V Dijaški organizaciji pozdravljajo možnost cepljenja maturantov. Predlagajo, da bi bilo tistim, ki bodo v času izvedbe mature v karanteni, ker so bili v stiku z okuženim, omogočeno opravljanje mature, če bi imeli negativen izvid PCR-testa. Druge teme: Pred sodišče v Mariboru prva mladoletna dijakinja, udeleženka februarskega protesta Koalicija ugotavlja, da ima parlamentarno stabilnost Civilni nadzorniki za projekt Drugi tir predlagajo prevetritev naložbenega programa Jutri po večini jasno, zjutraj ponekod nevarnost pozebe
Samotestiranja dijakov, ki bi se moralo začeti ta petek, ne bo. Razlog so zamude pri dobavi testov iz skupnega evropskega naročila, je sporočilo ministrstvo za zdravje, kjer dodajajo, da bodo dijaki in šole pravočasno obveščeni o novih terminih za samotestiranje. Na Inštitutu Jožef Štefan pa so danes ocenili, da nam je med 11-dnevnim delnim zaprtjem države uspelo ustaviti hitro rast primerov okužbe. Minister Logar: slovenska strategija za Zahodni Balkan ostaja nespremenjena. Pahor in Mattarella za pospešitev vrnitve Narodnega doma slovenski narodni skupnosti. V Evropskem parlamentu ne dovolijo Janševega pogojevanja pri razpravi o položaju medijev v Sloveniji
Podjetje Johnson & Johnson je zamaknilo dobavo cepiva v Evropsko unijo. Odločitev so sporočili kmalu po tem, ko so ameriške zdravstvene oblasti pozvale k začasni prekinitvi cepljenja s tem cepivom v Združenih državah. Cepivo bi morala Slovenija dobiti jutri, in sicer 7 tisoč 200 odmerkov. Preostale teme oddaje: - Nemška vlada bo v okrajih s slabo epidemiološko sliko uvajala stroge zajezitvene ukrepe - Taksisti proti Uberju; minister Vrtovec napoveduje njihov prihod prihodnji mesec - V drugi krog rektorskih volitev na ljubljanski univerzi Gregor Majdič in Igor Papič
Strma rast novookuženih s koronavirusom pri nas se ustavlja, angleška različica virusa pa kljub temu polni bolnišnice. Pristojni ob tem opozarjajo tudi na hud potek bolezni pri mlajših. Ključna strategija za umiritev epidemije ostaja cepljenje.Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa je v odzivu na kritike nacionalnega koordinatorja za cepljenje Jelka Kacina dejala, da so za pomanjkanje cepiva krivi le pristojni za nakup in izvedbo cepljenja. Narodni dom Maribor z nastopi glasbenikov na mestnih balkonih opozoril na nujnost živih nastopov glasbenikov Desus zgladil nesoglasja med poslanci in začasno vodjo stranke; delovali bodo enotno in kot stranka sredine Mineva 60 let, odkar je ruski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Neveljaven email naslov