Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6703 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.
Glasovanje o konstruktivni nezaupnici vladi Janeza Janše, načrtovano za sredo, je pod vprašajem. Kandidat za mandatarja Koalicije ustavnega loka Karl Erjavec je namreč sporočil, da zaradi okužb s koronavirusom med poslanci razmišlja o odstopu od kandidature, ki bi jo nato znova vložil pozneje. O tem se bo posvetoval s pravniki, svojo odločitev pa bo sporočil jutri dopoldne. Hitri testi premalo zanesljivi pri asimptomatično okuženih Kljub krizi, ki jo povzroča epidemija, se povpraševanje po nepremičninah ni zmanjšalo Nemčija pripravljena na pogovore z Bidnovo administracijo o Severnem toku 2 Belorusija ostala brez svetovnega prvenstva hokejske elite
Današnje popoldne so nam polepšali naši zimski športniki. V Zakopanah na Poljskem je skakalec Anže Lanišek osvojil drugo mesto, do zmage ga je ločil le malenkost boljši doskok. Zgodaj popoldne pa se je v Kranjski Gori po skoraj letu dni na stopničke zavihtela smučarka Meta Hrovat, na drugem veleslalomu za Zlato lisico je osvojila tretje mesto. Ostale teme: - Inštitut Jožef Štefan: za opazen učinek se mora cepiti najmanj 10 odstotkov ljudi - Kaj od osmega protikoronskega paketa pričakujejo socialni partnerji? - Po brexitu za naša podjetja le nekaj več administrativnih postopkov - Ruski opozicijski politik Aleksej Navalni se je vrnil v Moskvo
Že tako precej skromne pošiljke Pfizerjevega in BioNTechovega proticovidnega cepiva bodo v prihodnjih tednih še skromnejše, in sicer do 25 odstotkov manjše, je danes sporočila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne. Ker se bo zaradi tega cepljenje zamaknilo v marec, bo treba spremeniti tudi obstoječi načrt cepljenja. Ostale teme: - Vodja NIJZ Krek: ob trenutnem trendu prihodnji teden prva sproščanja ukrepov - Nemški krščanski demokrati ohranjajo smer, ki jo je začrtala Angela Merkel - Iran naredil nov korak stran od jedrskega sporazuma - Osebnost Primorske leta 2020 zdravnica Nevenka Mlinar
Saga o opozicijskem poskusu rušenja Janševe vlade se bo predvidoma sklenila sredi prihodnjega tedna. Koalicija ustavnega loka je vložila predlog konstruktivne nezaupnice, pod katerega se je podpisal poslanec manj od napovedi kandidata za mandatarja Karla Erjavca. Ali mu bo na tajnem glasovanju uspelo zbrati najmanj 46 glasov, bo predvidoma znano v sredo. V oddaji še: - Objava varovanih podatkov policije po mnenju predsednika Knovsa neupravičena - Pfizer kljub zamudam napoveduje dobavo vseh odmerkov cepiva Uniji - Rusija se umika iz enega od stebrov zaupanja med njo in Natom - Nemška vladajoča stranka izbira novega vodjo
Nekaj optimizma ob neugodni epidemiološki sliki so prinesli včerajšnji rezultati testov na koronavirus. Pozitivnih je bilo tisoč 767 testov. Sedemdnevno povprečje okužb s koronavirusom se je tako nekoliko znižalo. A ob naraščanju števila bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah, skrb vzbujajo posteljne kapacitete, ki so že zdaj na maksimumu, pa tudi pomanjkanje kadra na intenzivnih oddelkih. V oddaji tudi: - Skupina staršev s Celjskega s pobudo za oceno ustavnosti o zaprtju šol in vrtcev; - Britanski sev koronavirusa v avstrijskih domovih za starejše vzbuja skrbi; - Bruselj izgubil proti Trstu v tožbi glede popusta pri ceni goriv; - Mednarodni strokovnjaki svarijo pred neprevilnostmi pri upravljanju Moderne galerije.
Vlada v luči epidemioloških razmer prav zdaj razpravlja o prihodnjih zajezitvenih ukrepih, a sproščanja glede na vladni načrt ni pričakovati. V Sloveniji je število okužb s koronavirusom namreč še vedno previsoko, da bi omogočilo prehod iz črne v rdečo fazo sproščanja. Epidemijo bo vlada najverjetneje podaljšala, z njo pa tudi nekatere druge ukrepe: - Janša: subvencioniranje čakanja na delo najmanj do konca aprila; - Ameriški kongres nocoj o potrditvi ustavne obtožbe predsednika Trumpa; - Italija začenja maratonsko sojenje mafijskemu kartelu Ndrangheta; - Kmetje opozarjajo na nevzdržen tržni položaj, pomagala naj bi vlada.
Po načrtu cepljenja bodo v prihodnjem mesecu prednostno cepljeni starejši od 80 in nato starejši od 70 let. Tisti, ki ne sodijo v katero od prednostnih skupin, ne bodo cepljeni do pomladi, je napovedal premier Janša, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Krek pa, da tistih, ki so preboleli covid-19 ne bodo cepili šest mesecev po preboleli bolezni. Preostale teme: - Sloveniji zagotovljena več kot dva milijona odmerkov cepiv, kar zadostuje za cepljenje 1,1 milijona ljudi - Policija: Ministrova objava seznama uslužbencev lahko vpliva na notranjo varnost - Trump: Napovedana ustavna obtožba sproža jezo - Učenje na daljavo ne zagotavlja popolnega študijskega procesa
Ameriški predsednik Donald Trump se bo, kot kaže, še drugič v svojem mandatu soočil z ustavno obtožbo. Demokrati v predstavniškem domu kongresa so namreč predstavili predlog za tako imenovani impičment, ker menijo, da je Trump naščuval svoje podpornike k napadu na ameriški kongres in s tem k vstaji. Po besedah vodje predstavniškega doma Nancy Pelosi predsednik Trump predstavlja neposredno grožnjo ameriški ustavi in demokraciji. Druge teme: - Vlada bo jutri predstavila načrt cepljenja proti covidu-19 - Ustavno sodišče bo zakon o investicijah v vojsko obravnavalo prednostno - Od jutra stavka del policistov; za ministra Hojsa stavka neupravičena - Janez Lavre želi nazaj na čelo slovenjgraške bolnišnice; tam protest
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.
Današnja sobota je, ob zimski idili, številne premamila k izletu - nekateri so kljub vladni prepovedi prehajali statistične regije in se pridružili številnim izletnikom na Gorenjskem oziroma v osrednji Sloveniji, tako je bil dan naporen tudi za policiste, ki so izvajali poostren nadzor. Za namen rekreacije je, po veljavnem odloku, ki od danes pušča odprto le najnujnejše, dovoljeno prehajati meje svoje občine, ne pa tudi regije bivanja. Večjega sproščanja ni na vidiku, saj koronske številke ostajajo visoke. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki prinaša zanimive teme: - Cepljenje v več balkanskih državah odvisno od pomoči Unije\t - Z delom dohodnine v pomoč izbrani organizaciji, ustanovi ali stranki\t\t - Kažipot do svežega domačega sadja v naših trgovinah - V Titisee-Neustadtu med skakalci najboljši Stoch, Lanišek 12-i
Sproščanje zajezitvenih ukrepov za zdaj ni mogoče. Ko bodo razmere to dopuščale, pa bodo pristojni omejitve umikali po regijah. Za celotno državo bodo od jutri in vsaj do 18-ega januarja spet veljali zaostreni omejitveni ukrepi. Žičničarji, ki so od danes znova brez dela, opozarjajo: \t\t - Vnovična zaustavitev žičnic zahteva vladno pomoč in dialog - Rusija se že pripravlja na jesenske parlamentarne volitve - Mineva leto dni od sestrelitve ukrajinskega letala nad Teheranom - Na avstrijskem Koroškem rekordna prodaja slovenskih knjig
Otroci se v vrtce in šole, kot pričakovano, še ne bodo vrnili, in sicer vsaj do 18-tega januarja. Še naprej ostaja v veljavi odlok o omejitvi gibanja. Zaradi zaskrbljujoče epidemiološke slike od jutri ne bodo več obratovala smučišča, žičniške naprave bodo lahko uporabljali le profesionalni športniki. Ostale teme: - Bolnišnice se pripravljajo na novo povečanje števila kovidnih bolnikov - V Zagorju ob Savi prejeli ustrezno opremo, jutri bodo nadaljevali hitro testiranje - Po sinočnjih izgredih Trumpa zapuščajo tudi najzvestejši sopotniki - V Gorenju napovedujejo dodatna zaposlovanja
Epidemiološka slika se je po praznikih pričakovano poslabšala, odpiranja šol in vrtcev tako v ponedeljek ni pričakovati. Premier Janez Janša in zdravstvena stroka so po današnjem srečanju namreč sporočili, da vračanju otrok v izobraževalne zavode niso naklonjeni. Vlada naj bi sicer o tem odločala jutri. Ostale teme: - Področje Petrinje stresel nov potres z magnitudo 5 - Evropska komisija odobrila cepivo ameriške družbe Moderna - Demokratom se obeta prevzem nadzora v ameriškem senatu - Kamil Stoch je zanesljivo osvojil zlatega orla
Na popoldanski seji vladnih odborov je vlada sprejela odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev. Odločitev sledi še vedno neugodnim epidemiološkim razmeram. Včeraj so ob 23 tisoč 497 opravljenih testih okužbo s koronavirusom potrdili pri 2 tisoč 501 človeku. Umrlo je 30 bolnikov s covidom-19. Delež okuženih na PCR testih je še vedno visok, nekaj več kot 28-odstoten, pri hitrih antigenskih testih pa 4,7 odstoten. Preostale teme oddaje: - Ob vrnitvi otrok s posebnimi potrebami v šole in zavode starši zaskrbljeni zaradi predpisanih ukrepov - Na računih upokojencev z nižjimi pokojninami ta mesec dodatek od 130 do 300 evrov - Voditelji zalivskih držav s sporazumom končali triletni diplomatski spor s Katarjem - Lanišek ostal brez uvrstitve na četrto tekmo novoletne turneje smučarjev skakalcev
V Slovenijo je danes prispela nova pošiljka z nekaj več kot 16 tisoč odmerki cepiv proti covidu-19, ki bodo namenjeni zaposlenim in sodelavcem v zdravstvu. Prihodnji teden pa bodo začeli cepiti starejše, ki niso nastanjeni v domovih za starejše, ter kronične bolnike. Prijave bodo zbirali osebni zdravniki, cepilna mesta bodo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Pred jutrišnjim odprtjem šol za otroke s posebnimi potrebami testiranje zaposlenih Varuh konkurence SDH-ju dovolil prevzem Term Olimia Agonija migrantov, ki so na poti na Zahod obtičali v Bosni in Hercegovini Nocoj premiera nove radijske igre Pod oblakom jezero
Prvi teden v novem letu bo prinesel nadaljevanje cepljenja zdravstvenih delavcev, z jutrišnjem dnem bodo za brezplačno množično testiranje skrbeli tudi zdravstveni domovi, ki se bodo o lokacijah dogovorili z lokalno skupnostjo. Jutri bodo testirali tudi zaposlene v šolah za otroke s posebnimi potrebami, ki se bodo odprle dan pozneje. V oddaji tudi o tem: - Podjetniki: državna pomoč ob epidemiji mora biti hitrejša in brez pogojev - Okoljska problematika bo tudi letos med osrednjimi temami v srednjem Posočju - Med popotresno obnovo v Petrinji umrl prostovoljec - Anže Lanišek skočil na drugo mesto, Anamarija Lampič pritekla na 4-to
Ljudem očitati neodgovorno obnašanje med prazniki je neodgovorno, je danes dejal direktor NIJZ-ja Milan Krek. Kot je dodal, se po njihovih ocenah ukrepov za zajezitev epidemije drži 90 odstotkov prebivalstva. Medtem se po državi nadaljuje cepljenje proti covidu. V oddaji tudi: - Precepljenost zdravstvenega osebja predvidoma še ta mesec - Cepljenje danes začeli tudi v v potresu prizadetem Sisku - Tožba proti Shellu podobna tistim proti tobačni industriji - Pogozdovanje pogorišča na Cerju se nadaljuje tudi letos
Novo leto pregovorno prinaša upanje, da bo boljše kot lansko. Tokrat je to upanje zelo konkretno, cepivo. Tudi na novega leta dan se pri nas nadaljujejo cepljenja zdravstvenih delavcev, poročil o morebitnih stranskih učinkih pri že cepljenih po besedah vladnega govorca Kacina ni. V oddaji tudi: - Meje regij za obiske odprte še eno uro - Evropska unija leto začela s predsedovanjem Portugalske in odhodom Velike Britanije - Tla v Petrinji naj bi se ob potresu spustila za več kot 10 centimetrov - Smučarski skoki: Kubackemu novoletna tekma, Lanišek po napaki v prvi seriji 12.
Neveljaven email naslov