Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.
Z več politične volje, ob primerni strategiji in konsistentnosti ukrepov bi se lahko država uporabnikom na spletu predstavila kot ena točka, prek katere bi ponujala široko paleto storitev - plačevanje davkov, oddajo vlog, e-volitve
Uporabnikom je na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V dobrem tednu dni se je registriralo 2000 uporabnikov. Med odzivi je zaslediti pohvale za lepši in bolj pregleden portal v primerjavi s prejšnjo različico, pa tudi kritične predloge za izboljšanje.
Petčlanska porota Vala 202 se je v dneh pred uradno predstavitvijo seznanila z beta različico e-uprave. Živa Zupan je zadovoljna z jasnimi usmeritvami, ki obiskovalca pričakajo že ob prvem stiku s portalom. “Prva informacija, ki najbolj pade v oči, je prav vodič z navodili, kako začnem uporabljati e-upravo in kaj moram pridobiti, da varno uporabljam ta portal.”
Prenovljena e-uprava je prijaznejša tudi uporabnikom mobilnih naprav, na voljo pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku.
Avtorji prenove so posebno pozornost namenili ranljivejšim skupinam. Slepim, slabovidnim, dislektikom in starejšim je tako na voljo več različnih tem. Kot ugotavlja Živa Zupan, “si lahko izbereš kontrast, ki ga ti vidiš. Če si slaboviden, si lahko zelo povečaš črke. Ko sem na primer kliknila, sem videla znak s prečrtanim ušesom in odprl se mi je video s tolmačem, kar je zelo pohvalno.”
V enem dnevu se je s prenovljenim portalom seznanilo tudi več kot 8500 obiskovalcev. Tem je v precejšnjo pomoč iskalnik, ki se resda še uči in ga bodo v prihodnje nadgrajevali, a že zdaj z vpisom iskane vloge do te pridemo z enim klikom.
Enostavnost je pohvalil tudi član porote Matej Praprotnik: “Vidim, da je stran konsistentna in da so vse vloge identične, ko bom torej rešil prvo vlogo, mi bo povsem jasno, kako rešiti naslednjo. In to je vidik, ki mi je zelo všeč.”
Med pomembnejšimi novostmi e-uprave je personalizirano okno do podatkov, ki jih o posamezniku hrani država. Imenuje se Moja eUprava.
Na ta način me bo država obveščala o bližajočih se referendumih, na enem mestu bom imel zbrane oddane vloge, komentarje, ki sem jih oddal na predloge predpisov v javni obravnavi, bo pa to tudi prostor za opomnike, da ne bi slučajno zamudil pomembnega roka, denimo o skorajšnjem poteku veljavnosti potnega lista.
Valovska porota si želeli določenih izboljšav:
– telefonsko številko, ki bi bila v vidnem polju obiskovalcev ves čas, ko bi klikali po različnih podstraneh,
– enostavnejši jezik in ponekod bolj jedrnate vsebine,
– da bi lahko več vlog oddali v elektronski obliki.
Glede večjega števila vlog, ki bi jih lahko oddali elektronsko, vodja projekta prenove e-uprave Tatjana Mizori Zupan odgovarja, da osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in potnega lista elektronsko še nekaj časa ne bomo mogli pridobiti, saj se mora posameznik identificirati pred državnim organom.
“Za ostale vloge, kjer pa se ni potrebno identificirati, pa velikih ovir ni. Bolj je težava v tem, da se morajo procesi v ozadju urediti in potem bodo tudi elektronske vloge lahko na voljo državljanom. Da je vloga res lahko elektronska, je zadaj potrebno urediti procese in zaledne sisteme. In tu nas v prihodnje čaka največ dela.”
Uspešnim tujim primerom e-uprav je skupno, da je državni aparat na spletu združen na eni točki. Državljanu se torej država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Tega koraka v Sloveniji še nismo naredili, smo pa izvedli nujno potrebno prenovo portala.
Slovenija je bila pred začetkom krize sicer v vrhu lestvic, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave. Zaradi pomanjkanja politične volje, jasne strategije in zanemarjanja področja e-uprave v zadnjih letih, pa smo na različnih lestvicah med državami zdrsnili za 15 mest in več.
Med zgledi pa velja izpostaviti Estonijo in Veliko Britanijo. Za slednjo strokovnjak za uporabniško izkušnjo Mitja Mavsar pravi, da so izvedli pravcato revolucijo.
“Imeli so več sto na novo zaposlenih in so ustvarili novo gov.uk. Če ju primerjamo, je naša vizualno zelo podobna, ampak proces, s katerim so prišli Britanci do svoje rešitve, je precej drugačen. Bojim se, da je ta e-uprava še vedno površinski popravek in da bo treba iti globlje, da bo treba storitve zgraditi tako, da bo internet center. Trenutno je v ospredju še vedno postopek.”
Mavsar dodaja, da bomo v končni fazi spoznali, “da ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev in pravnih aktov na način, da pri pripravi ne sodelujejo samo pravniki, ampak ljudje, ki jim je v interesu, da nekdo to razume in da uporabnik storitev hitro opravi.”
Odgovorni za prenovo so v prvem tednu prejeli številne odzive in obljubljajo, da bodo predloge za izboljšave upoštevali. Kot idejo pa omenjajo tudi krovni portal za komuniciranje državljanov z državo. Namesto množice nepreglednih strani – ena državna točka.
Tatjana Mizori Zupan (direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo) med načrti z e-upravo izpostavlja, da želijo povečati nabor podatkov, v katere bodo lahko vpogledovali uporabniki, ponuditi pa želijo tudi bolj personalizirane storitve.
“To nam bodo omogočali t. i. vodiči, kjer bomo posameznika vodili po njegovi življenjski situaciji. Pri selitvi, na primer, morate sami vedeti, kaj morate opraviti, potem pa lahko poiščete posamezne vloge na portalu. Pri vodiču pa vam bomo na podlagi vprašanj, povezanih s selitvijo, ponudili nabor tistih storitev, ki jih morate opraviti in ki vam jih priporočamo, da jih opravite. To pa je tista smer, kamor želimo, torej bolj personalizirane in bolj zaključene storitve.”
Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.
Z več politične volje, ob primerni strategiji in konsistentnosti ukrepov bi se lahko država uporabnikom na spletu predstavila kot ena točka, prek katere bi ponujala široko paleto storitev - plačevanje davkov, oddajo vlog, e-volitve
Uporabnikom je na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V dobrem tednu dni se je registriralo 2000 uporabnikov. Med odzivi je zaslediti pohvale za lepši in bolj pregleden portal v primerjavi s prejšnjo različico, pa tudi kritične predloge za izboljšanje.
Petčlanska porota Vala 202 se je v dneh pred uradno predstavitvijo seznanila z beta različico e-uprave. Živa Zupan je zadovoljna z jasnimi usmeritvami, ki obiskovalca pričakajo že ob prvem stiku s portalom. “Prva informacija, ki najbolj pade v oči, je prav vodič z navodili, kako začnem uporabljati e-upravo in kaj moram pridobiti, da varno uporabljam ta portal.”
Prenovljena e-uprava je prijaznejša tudi uporabnikom mobilnih naprav, na voljo pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku.
Avtorji prenove so posebno pozornost namenili ranljivejšim skupinam. Slepim, slabovidnim, dislektikom in starejšim je tako na voljo več različnih tem. Kot ugotavlja Živa Zupan, “si lahko izbereš kontrast, ki ga ti vidiš. Če si slaboviden, si lahko zelo povečaš črke. Ko sem na primer kliknila, sem videla znak s prečrtanim ušesom in odprl se mi je video s tolmačem, kar je zelo pohvalno.”
V enem dnevu se je s prenovljenim portalom seznanilo tudi več kot 8500 obiskovalcev. Tem je v precejšnjo pomoč iskalnik, ki se resda še uči in ga bodo v prihodnje nadgrajevali, a že zdaj z vpisom iskane vloge do te pridemo z enim klikom.
Enostavnost je pohvalil tudi član porote Matej Praprotnik: “Vidim, da je stran konsistentna in da so vse vloge identične, ko bom torej rešil prvo vlogo, mi bo povsem jasno, kako rešiti naslednjo. In to je vidik, ki mi je zelo všeč.”
Med pomembnejšimi novostmi e-uprave je personalizirano okno do podatkov, ki jih o posamezniku hrani država. Imenuje se Moja eUprava.
Na ta način me bo država obveščala o bližajočih se referendumih, na enem mestu bom imel zbrane oddane vloge, komentarje, ki sem jih oddal na predloge predpisov v javni obravnavi, bo pa to tudi prostor za opomnike, da ne bi slučajno zamudil pomembnega roka, denimo o skorajšnjem poteku veljavnosti potnega lista.
Valovska porota si želeli določenih izboljšav:
– telefonsko številko, ki bi bila v vidnem polju obiskovalcev ves čas, ko bi klikali po različnih podstraneh,
– enostavnejši jezik in ponekod bolj jedrnate vsebine,
– da bi lahko več vlog oddali v elektronski obliki.
Glede večjega števila vlog, ki bi jih lahko oddali elektronsko, vodja projekta prenove e-uprave Tatjana Mizori Zupan odgovarja, da osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in potnega lista elektronsko še nekaj časa ne bomo mogli pridobiti, saj se mora posameznik identificirati pred državnim organom.
“Za ostale vloge, kjer pa se ni potrebno identificirati, pa velikih ovir ni. Bolj je težava v tem, da se morajo procesi v ozadju urediti in potem bodo tudi elektronske vloge lahko na voljo državljanom. Da je vloga res lahko elektronska, je zadaj potrebno urediti procese in zaledne sisteme. In tu nas v prihodnje čaka največ dela.”
Uspešnim tujim primerom e-uprav je skupno, da je državni aparat na spletu združen na eni točki. Državljanu se torej država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Tega koraka v Sloveniji še nismo naredili, smo pa izvedli nujno potrebno prenovo portala.
Slovenija je bila pred začetkom krize sicer v vrhu lestvic, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave. Zaradi pomanjkanja politične volje, jasne strategije in zanemarjanja področja e-uprave v zadnjih letih, pa smo na različnih lestvicah med državami zdrsnili za 15 mest in več.
Med zgledi pa velja izpostaviti Estonijo in Veliko Britanijo. Za slednjo strokovnjak za uporabniško izkušnjo Mitja Mavsar pravi, da so izvedli pravcato revolucijo.
“Imeli so več sto na novo zaposlenih in so ustvarili novo gov.uk. Če ju primerjamo, je naša vizualno zelo podobna, ampak proces, s katerim so prišli Britanci do svoje rešitve, je precej drugačen. Bojim se, da je ta e-uprava še vedno površinski popravek in da bo treba iti globlje, da bo treba storitve zgraditi tako, da bo internet center. Trenutno je v ospredju še vedno postopek.”
Mavsar dodaja, da bomo v končni fazi spoznali, “da ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev in pravnih aktov na način, da pri pripravi ne sodelujejo samo pravniki, ampak ljudje, ki jim je v interesu, da nekdo to razume in da uporabnik storitev hitro opravi.”
Odgovorni za prenovo so v prvem tednu prejeli številne odzive in obljubljajo, da bodo predloge za izboljšave upoštevali. Kot idejo pa omenjajo tudi krovni portal za komuniciranje državljanov z državo. Namesto množice nepreglednih strani – ena državna točka.
Tatjana Mizori Zupan (direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo) med načrti z e-upravo izpostavlja, da želijo povečati nabor podatkov, v katere bodo lahko vpogledovali uporabniki, ponuditi pa želijo tudi bolj personalizirane storitve.
“To nam bodo omogočali t. i. vodiči, kjer bomo posameznika vodili po njegovi življenjski situaciji. Pri selitvi, na primer, morate sami vedeti, kaj morate opraviti, potem pa lahko poiščete posamezne vloge na portalu. Pri vodiču pa vam bomo na podlagi vprašanj, povezanih s selitvijo, ponudili nabor tistih storitev, ki jih morate opraviti in ki vam jih priporočamo, da jih opravite. To pa je tista smer, kamor želimo, torej bolj personalizirane in bolj zaključene storitve.”
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov