Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

E-uprava: odzivi in vizija

28.11.2015

Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.

Z več politične volje, ob primerni strategiji in konsistentnosti ukrepov bi se lahko država uporabnikom na spletu predstavila kot ena točka, prek katere bi ponujala široko paleto storitev - plačevanje davkov, oddajo vlog, e-volitve

Uporabnikom je na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V dobrem tednu dni se je registriralo 2000 uporabnikov. Med odzivi je zaslediti pohvale za lepši in bolj pregleden portal v primerjavi s prejšnjo različico, pa tudi kritične predloge za izboljšanje.

Petčlanska porota Vala 202 se je v dneh pred uradno predstavitvijo seznanila z beta različico e-uprave. Živa Zupan je zadovoljna z jasnimi usmeritvami, ki obiskovalca pričakajo že ob prvem stiku s portalom. “Prva informacija, ki najbolj pade v oči, je prav vodič z navodili, kako začnem uporabljati e-upravo in kaj moram pridobiti, da varno uporabljam ta portal.”

Prenovljena e-uprava je prijaznejša tudi uporabnikom mobilnih naprav, na voljo pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku.

Avtorji prenove so posebno pozornost namenili ranljivejšim skupinam. Slepim, slabovidnim, dislektikom in starejšim je tako na voljo več različnih tem. Kot ugotavlja Živa Zupan, “si lahko izbereš kontrast, ki ga ti vidiš. Če si slaboviden, si lahko zelo povečaš črke. Ko sem na primer kliknila, sem videla znak s prečrtanim ušesom in odprl se mi je video s tolmačem, kar je zelo pohvalno.”

V enem dnevu se je s prenovljenim portalom seznanilo tudi več kot 8500 obiskovalcev. Tem je v precejšnjo pomoč iskalnik, ki se resda še uči in ga bodo v prihodnje nadgrajevali, a že zdaj z vpisom iskane vloge do te pridemo z enim klikom.

Enostavnost je pohvalil tudi član porote Matej Praprotnik“Vidim, da je stran konsistentna in da so vse vloge identične, ko bom torej rešil prvo vlogo, mi bo povsem jasno, kako rešiti naslednjo. In to je vidik, ki mi je zelo všeč.”

Med pomembnejšimi novostmi e-uprave je personalizirano okno do podatkov, ki jih o posamezniku hrani država. Imenuje se Moja eUprava.

Na ta način me bo država obveščala o bližajočih se referendumih, na enem mestu bom imel zbrane oddane vloge, komentarje, ki sem jih oddal na predloge predpisov v javni obravnavi, bo pa to tudi prostor za opomnike, da ne bi slučajno zamudil pomembnega roka, denimo o skorajšnjem poteku veljavnosti potnega lista.

Valovska porota si želeli določenih izboljšav:
– telefonsko številko, ki bi bila v vidnem polju obiskovalcev ves čas, ko bi klikali po različnih podstraneh,
– enostavnejši jezik in ponekod bolj jedrnate vsebine,
– da bi lahko več vlog oddali v elektronski obliki.

Glede večjega števila vlog, ki bi jih lahko oddali elektronsko, vodja projekta prenove e-uprave Tatjana Mizori Zupan odgovarja, da osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in potnega lista elektronsko še nekaj časa ne bomo mogli pridobiti, saj se mora posameznik identificirati pred državnim organom.

“Za ostale vloge, kjer pa se ni potrebno identificirati, pa velikih ovir ni. Bolj je težava v tem, da se morajo procesi v ozadju urediti in potem bodo tudi elektronske vloge lahko na voljo državljanom. Da je vloga res lahko elektronska, je zadaj potrebno urediti procese in zaledne sisteme. In tu nas v prihodnje čaka največ dela.”

Uspešnim tujim primerom e-uprav je skupno, da je državni aparat na spletu združen na eni točki. Državljanu se torej država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Tega koraka v Sloveniji še nismo naredili, smo pa izvedli nujno potrebno prenovo portala.

Slovenija je bila pred začetkom krize sicer v vrhu lestvic, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave. Zaradi pomanjkanja politične volje, jasne strategije in zanemarjanja področja e-uprave v zadnjih letih, pa smo na različnih lestvicah med državami zdrsnili za 15 mest in več.

Med zgledi pa velja izpostaviti Estonijo in Veliko Britanijo. Za slednjo strokovnjak za uporabniško izkušnjo Mitja Mavsar pravi, da so izvedli pravcato revolucijo.

“Imeli so več sto na novo zaposlenih in so ustvarili novo gov.uk. Če ju primerjamo, je naša vizualno zelo podobna, ampak proces, s katerim so prišli Britanci do svoje rešitve, je precej drugačen. Bojim se, da je ta e-uprava še vedno površinski popravek in da bo treba iti globlje, da bo treba storitve zgraditi tako, da bo internet center. Trenutno je v ospredju še vedno postopek.”

Mavsar dodaja, da bomo v končni fazi spoznali, “da ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev in pravnih aktov na način, da pri pripravi ne sodelujejo samo pravniki, ampak ljudje, ki jim je v interesu, da nekdo to razume in da uporabnik storitev hitro opravi.”

Odgovorni za prenovo so v prvem tednu prejeli številne odzive in obljubljajo, da bodo predloge za izboljšave upoštevali. Kot idejo pa omenjajo tudi krovni portal za komuniciranje državljanov z državo. Namesto množice nepreglednih strani – ena državna točka.

Tatjana Mizori Zupan (direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo) med načrti z e-upravo izpostavlja, da želijo povečati nabor podatkov, v katere bodo lahko vpogledovali uporabniki, ponuditi pa želijo tudi bolj personalizirane storitve.

“To nam bodo omogočali t. i. vodiči, kjer bomo posameznika vodili po njegovi življenjski situaciji. Pri selitvi, na primer, morate sami vedeti, kaj morate opraviti, potem pa lahko poiščete posamezne vloge na portalu. Pri vodiču pa vam bomo na podlagi vprašanj, povezanih s selitvijo, ponudili nabor tistih storitev, ki jih morate opraviti in ki vam jih priporočamo, da jih opravite. To pa je tista smer, kamor želimo, torej bolj personalizirane in bolj zaključene storitve.”


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

E-uprava: odzivi in vizija

28.11.2015

Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.

Z več politične volje, ob primerni strategiji in konsistentnosti ukrepov bi se lahko država uporabnikom na spletu predstavila kot ena točka, prek katere bi ponujala široko paleto storitev - plačevanje davkov, oddajo vlog, e-volitve

Uporabnikom je na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V dobrem tednu dni se je registriralo 2000 uporabnikov. Med odzivi je zaslediti pohvale za lepši in bolj pregleden portal v primerjavi s prejšnjo različico, pa tudi kritične predloge za izboljšanje.

Petčlanska porota Vala 202 se je v dneh pred uradno predstavitvijo seznanila z beta različico e-uprave. Živa Zupan je zadovoljna z jasnimi usmeritvami, ki obiskovalca pričakajo že ob prvem stiku s portalom. “Prva informacija, ki najbolj pade v oči, je prav vodič z navodili, kako začnem uporabljati e-upravo in kaj moram pridobiti, da varno uporabljam ta portal.”

Prenovljena e-uprava je prijaznejša tudi uporabnikom mobilnih naprav, na voljo pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku.

Avtorji prenove so posebno pozornost namenili ranljivejšim skupinam. Slepim, slabovidnim, dislektikom in starejšim je tako na voljo več različnih tem. Kot ugotavlja Živa Zupan, “si lahko izbereš kontrast, ki ga ti vidiš. Če si slaboviden, si lahko zelo povečaš črke. Ko sem na primer kliknila, sem videla znak s prečrtanim ušesom in odprl se mi je video s tolmačem, kar je zelo pohvalno.”

V enem dnevu se je s prenovljenim portalom seznanilo tudi več kot 8500 obiskovalcev. Tem je v precejšnjo pomoč iskalnik, ki se resda še uči in ga bodo v prihodnje nadgrajevali, a že zdaj z vpisom iskane vloge do te pridemo z enim klikom.

Enostavnost je pohvalil tudi član porote Matej Praprotnik“Vidim, da je stran konsistentna in da so vse vloge identične, ko bom torej rešil prvo vlogo, mi bo povsem jasno, kako rešiti naslednjo. In to je vidik, ki mi je zelo všeč.”

Med pomembnejšimi novostmi e-uprave je personalizirano okno do podatkov, ki jih o posamezniku hrani država. Imenuje se Moja eUprava.

Na ta način me bo država obveščala o bližajočih se referendumih, na enem mestu bom imel zbrane oddane vloge, komentarje, ki sem jih oddal na predloge predpisov v javni obravnavi, bo pa to tudi prostor za opomnike, da ne bi slučajno zamudil pomembnega roka, denimo o skorajšnjem poteku veljavnosti potnega lista.

Valovska porota si želeli določenih izboljšav:
– telefonsko številko, ki bi bila v vidnem polju obiskovalcev ves čas, ko bi klikali po različnih podstraneh,
– enostavnejši jezik in ponekod bolj jedrnate vsebine,
– da bi lahko več vlog oddali v elektronski obliki.

Glede večjega števila vlog, ki bi jih lahko oddali elektronsko, vodja projekta prenove e-uprave Tatjana Mizori Zupan odgovarja, da osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in potnega lista elektronsko še nekaj časa ne bomo mogli pridobiti, saj se mora posameznik identificirati pred državnim organom.

“Za ostale vloge, kjer pa se ni potrebno identificirati, pa velikih ovir ni. Bolj je težava v tem, da se morajo procesi v ozadju urediti in potem bodo tudi elektronske vloge lahko na voljo državljanom. Da je vloga res lahko elektronska, je zadaj potrebno urediti procese in zaledne sisteme. In tu nas v prihodnje čaka največ dela.”

Uspešnim tujim primerom e-uprav je skupno, da je državni aparat na spletu združen na eni točki. Državljanu se torej država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Tega koraka v Sloveniji še nismo naredili, smo pa izvedli nujno potrebno prenovo portala.

Slovenija je bila pred začetkom krize sicer v vrhu lestvic, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave. Zaradi pomanjkanja politične volje, jasne strategije in zanemarjanja področja e-uprave v zadnjih letih, pa smo na različnih lestvicah med državami zdrsnili za 15 mest in več.

Med zgledi pa velja izpostaviti Estonijo in Veliko Britanijo. Za slednjo strokovnjak za uporabniško izkušnjo Mitja Mavsar pravi, da so izvedli pravcato revolucijo.

“Imeli so več sto na novo zaposlenih in so ustvarili novo gov.uk. Če ju primerjamo, je naša vizualno zelo podobna, ampak proces, s katerim so prišli Britanci do svoje rešitve, je precej drugačen. Bojim se, da je ta e-uprava še vedno površinski popravek in da bo treba iti globlje, da bo treba storitve zgraditi tako, da bo internet center. Trenutno je v ospredju še vedno postopek.”

Mavsar dodaja, da bomo v končni fazi spoznali, “da ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev in pravnih aktov na način, da pri pripravi ne sodelujejo samo pravniki, ampak ljudje, ki jim je v interesu, da nekdo to razume in da uporabnik storitev hitro opravi.”

Odgovorni za prenovo so v prvem tednu prejeli številne odzive in obljubljajo, da bodo predloge za izboljšave upoštevali. Kot idejo pa omenjajo tudi krovni portal za komuniciranje državljanov z državo. Namesto množice nepreglednih strani – ena državna točka.

Tatjana Mizori Zupan (direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo) med načrti z e-upravo izpostavlja, da želijo povečati nabor podatkov, v katere bodo lahko vpogledovali uporabniki, ponuditi pa želijo tudi bolj personalizirane storitve.

“To nam bodo omogočali t. i. vodiči, kjer bomo posameznika vodili po njegovi življenjski situaciji. Pri selitvi, na primer, morate sami vedeti, kaj morate opraviti, potem pa lahko poiščete posamezne vloge na portalu. Pri vodiču pa vam bomo na podlagi vprašanj, povezanih s selitvijo, ponudili nabor tistih storitev, ki jih morate opraviti in ki vam jih priporočamo, da jih opravite. To pa je tista smer, kamor želimo, torej bolj personalizirane in bolj zaključene storitve.”


12.11.2016

Prekarno delo bo spremenilo družbo

V Sloveniji kar tri četrtine mladih dela v negotovih oblikah zaposlitve, kar je največji delež znotraj EU. Prekarne oblike zaposlitve so v nekaterih panogah postale skorajda pravilo. Raziskovalci opozarjajo, da gre za splošen trend v Evropski uniji, ki narašča tudi zato, ker prekarci nimajo svojih lobistov, zato so jim vrata do odločevalcev zaprta. V Reakciji se z raziskovalci in aktivisti pogovorimo o vzrokih, težavah in posledicah prekarnega dela za posameznika, družbo in trg delovne sile.


05.11.2016

Ogljikov monoksid

Če imate doma kamin, peč, bojler, prenosni grelnik ali kuhalnik na fosilna goriva, torej na drva, nafto, plin ali druge vire, skratka naprave, ki za zgorevanje jemljejo zrak iz prostora, morate do novega leta v prostore obvezno namestiti javljalnik ogljikovega oksida. V Sobotni reakciji vam bomo pojasnili, zakaj je namestitev javljalnika za ogljikov monoksid obvezna, kakšno napravo izbrati, kako jo namestiti in kam. Naučili pa se bomo tudi prepoznati znake zastrupitve in kako ukrepati ob sumu na uhajanje tega smrtno nevarnega plina ali zastrupitve.


29.10.2016

Maraton in zdravje

Vsi vemo, da je gibanje zdravje. A zakaj človek pride na idejo, da bi pretekel maraton? Razlogov je ogromno. Vsak ima svoje sanje in preteči maraton so sanje tudi marsikaterega Slovenca in Slovenke, čeprav včasih tudi za ceno svojega zdravja.


22.10.2016

Izzivi prometa v mestnih središčih

Promet v središčih mest postaja vse bolj raznolik. V območjih, zaprtih za avtomobilski promet, se srečujejo pešci, kolesa, skiroji, longboardi, rolke, segwayi in njihove inkarnacije na električni pogon, ki omogočajo tudi vedno višje hitrosti. Trki so lahko siloviti in pustijo hude posledice, novi načini gibanja pa zahtevajo tudi nov način razmišljanja o gibanju po središčih mest. Kako se bo morala prilagoditi infrastruktura in kako naše obnašanje?


15.10.2016

Otroci rešujejo življenje

Vsaj 300.000 ljudi letno bi preživelo nenadni srčni zastoj, če bi vsi otroci znali oživljati, pravijo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, ki so dali pobudo, naj se prav vsi šolarji vsaj po 12. letu naučijo temeljnih postopkov oživljanja. Da otroci, sploh mladostniki, res lahko rešijo življenje, govorita tudi zgodbi 8-letne Nike, ki je s prisebnim iskanjem pomoči rešila življenje svoji učiteljici in 16-letnega Andreja, ki je po telefonskih navodilih dežurne zdravnice uspešno oživljal očeta.


01.10.2016

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


17.09.2016

Kako se stenicam v ljubljanski Lipi postaviti po robu?

Stanovalci objekta Lipa v Ljubljani se soočajo s pojavom stenic. Stenice se po objektu, ki ima kar 350 lastnikov, hitro širijo. Prisotne pa niso le v Lipi, v zadnjih letih so pogost pojav. Kdo je odgovoren za dezinsekcijo?


10.09.2016

Samozaposleni in varnost pri delu

Samostojnega podjetnika so poklicali iz podjetja, ki ponuja storitve s področja varnosti pri delu, in mu rekli, da mora tudi kot samozaposleni opraviti usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu, sicer ga čaka globa inšpektorja. To lahko opravi pri njih, seveda ne zastonj. Omenjeni podjetnik bi lahko ponudbi nasedel, a ni. Je pa nanjo opozoril. Ni edini. Res je, da je vsak delodajalec odgovoren za svoje delavce in da je on tisti, ki zagotavlja varnost in zdravje v podjetju – tudi z usposabljanjem delavcev za varno delo. Kaj pa pravi zakon, ko gre za samozaposlene osebe?


03.09.2016

Digitalna pismenost otrok

Kolikokrat ste svojega otroka pohvalili ali umirili tako, da ste mu v roke potisnili svoj mobilni telefon? Je od tega trenutka otrokova varna uporaba tehnološke naprave, in razumevanje čemu je namenjena, v vaših rokah ali je dolžna na pomoč priskočiti tudi šola? Odkrivamo v Reakciji.


27.08.2016

Novi prometni znaki

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


20.08.2016

Fenomen olimpijskih iger

Športni filozof Milan Hosta je med dejavnejšimi športnimi delavci v našem prostoru. S promocijo fair playa krepi temeljne etične vrednote, ki jih pri športu pogosto pogrešamo. Zakaj? Je stopnja zavesti o družbeni vlogi športa preprosto prenizka? Postavljamo ogledalo olimpijskim igram in v luči največjega športnega dogodka ugotavljamo tudi pestrost pojavnih oblik športa na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.


13.08.2016

Kmetija je kot podjetje

Čeprav v Evropski uniji v zadnjih letih močno poudarjajo pomen družinskega kmetovanja kot najbolj trajnostnega in okoljsko prijaznega, so postopki prevzemanja kmetij iz rok starejših na mlajše še vedno zelo počasni. Kot enega od vzrokov omenjajo pomanjkanje socialne varnosti za tiste kmete, ki kmetije predajo v roke mlajših, kot drugega podeželsko okolje, ki je še vedno premalo stimulativno za mlade. Toda stvari se počasi spreminjajo ...


23.07.2016

Berlinska parada ponosa

Slovenija bo letos drugič sodelovala na eni največjih parad ponosa na svetu, ki bo v Berlinu. V Reakciji bomo s pomočjo slovenskih in tudi tujih gostov na paradi pojasnili, zakaj je nemška prestolnica tako strpno in odprto mesto ter s kakšnimi težavami se morajo trenutno še vedno soočati člani LGBT skupnosti.


16.07.2016

Pokemon Go

Pokemon je akronim za pocket monster, kar v prevodu pomeni žepna pošast. Podobo so pošasti dobile pred dvajsetimi leti v videoigri za igralno konzolo GameBoy, kasneje so nastopile še v risanih serijah imenovanih anime. Pred osmimi dnevi pa so Pokemoni zavzeli ulice, gozdove, obale, restavracije, muzeje in trgovine. Mobilna igra Pokemon Go je v dobrem tednu presegla število aktivnih uporabnikov družabnega omrežja Twitter in zasvojila več deset milijonov ljudi. O fenomenu bomo govorili s Pokemon trenerjem, raziskovalko Pokemon kulture in drugimi navdušenci.


09.07.2016

Končevanje študija po slovensko

Do konca septembra morajo študenti tako imenovanih predbolonjskih študijskih programov končati študij, sicer jim bo po teh programih propadel. Bližje, kot smo temu roku, večji je pritisk na fakultete in mentorje same. Študij bi rado končalo več kot 9000 takih študentov, ki pred mentorje prihajajo zadnji hip in to s pomanjkljivimi diplomskimi izdelki; nekateri, ki so dela oddali pravočasno, pa, po drugi strani, zdaj dobivajo tudi obvestila, da morda svojega dela ne bodo mogli zagovarjati pravočasno. O razmerah na tem področju je ta teden razpravljal parlamentarni odbor za visoko šolstvo, ki pa, kot kaže, skrajnih rokov vendarle ne namerava podaljšati.


02.07.2016

Outdoor športi dajejo občutek svobode in neskončnosti

Kolesarjenje, plezanje, gorski tek, jadralno padalstvo, kajak. Globalni biznis jih umešča med outdoor športe in so vse bolj množična oblika turizma. Ampak zakaj hčerkina prfoksa za blok flavto jadra s padalom in zakaj predsednik uprave vaše najljubše banke čez vikend binglja na štriku? To je skušala izvedeti Mihijeva tolpa najbolj drznih Valovcev, v soboto dopoldan, na Soča outdoor festivalu v Tolminu.


11.06.2016

Številke v ozadju nogometne igre - denar, migracije in nacionalizem

Ob začetku enega od dveh največjih svetovnih športnih dogodkov letos, Evropskega prvenstva v nogometu, gostimo Loica Ravenela iz Mednarodnega centra za športne študije – Observatorija za nogomet v Neuchatellu. Geograf in statistik iz nogometnega “Think Thanka” v Švici s kolegi pripravlja poglobljene analize vseh mogočih baz podatkov, povezanih z nogometom. Z njihovo pomočjo FIFA in nekatere druge svetovne športne zveze pripravljajo strategije razvoja svojih športov, strategij delovanja in novih pravil. Ravenel pa nam bo povedal, kaj podatki razkrivajo o migracijah nogometašev, etničnih sestavah nacionalnih reprezentanc, nacionalizmu navijačev. Vse to so podatki, ki jih govorijo analizirane številke.


04.06.2016

Raziskave črnega ogljika med poletom Matevža Lenarčiča

Ko je Matevž Lenarčič po poletu okoli sveta pristal na naši Obali, se je pravo delo znanstvenikov pri projektu šele začelo. Ugotovili so velike presežke črnega ogljika, enega ključnih globalnih onesnaževalcev, nad območji Jugovzhodne Azije, imuna pa niso niti območja zahodnega sveta. Meritve črnega ogljika na tolikšni višini so edinstven slovenski znanstveni podvig, ki se je izkazal za precej ugodnejšega od načinov, ki jih izvaja na primer Nasa, navdihnil pa je tudi podobne okoljske podvige, kot je polet španskega pilota Michela Gordilla »Od pola do pola«. Znanstveni epilog tretjega potovanja Matevža Lenarčiča okoli sveta bomo v studiu pisali skupaj z vodilnim znanstvenikom pri projektu dr. Grišo Močnikom.


28.05.2016

Stanovanjski problem mladih

V Sloveniji kar 85 odstotkov mladih živi pri starših; to je največ v Evropski uniji. Najemniki pri nas za najemnino na trgu namenjajo od 30 do 50 odstotkov svoje plače. Članice Evropske unije za nastanitev prebivalstva namenjajo povprečno 4 odstotke bruto domačega proizvoda, Slovenija stokrat manj. Ob tem je eno od petih stanovanj prazno.


21.05.2016

Pišemo, rišemo, brišemo

Nekdo je na novo fasado z velikimi kričečimi črkami napisal NOVA FASADA. Mimoidoči so se nasmihali, lastniku hiše pa grafit ni bil najbolj všeč. Tokrat se bomo posvetili brisanju sporočil in umetnin, ki krasijo naša mesta. Kako jih odstranjujejo? Kdo, kdaj, kje in zakaj? Ker nas vsako jutro pozdravijo novi grafiti, je posla za tiste, ki jih brišejo, dovolj. Tekma, ki ji ni videti konca. Grafitarji pišejo in rišejo, njihove stvaritve pa nekdo odstranjuje. Grafit strokovnjaki največkrat zbrišejo, da naredijo prostor za novega…


Stran 6 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov