Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

E-uprava: odzivi in vizija

28.11.2015

Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.

Z več politične volje, ob primerni strategiji in konsistentnosti ukrepov bi se lahko država uporabnikom na spletu predstavila kot ena točka, prek katere bi ponujala široko paleto storitev - plačevanje davkov, oddajo vlog, e-volitve

Uporabnikom je na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V dobrem tednu dni se je registriralo 2000 uporabnikov. Med odzivi je zaslediti pohvale za lepši in bolj pregleden portal v primerjavi s prejšnjo različico, pa tudi kritične predloge za izboljšanje.

Petčlanska porota Vala 202 se je v dneh pred uradno predstavitvijo seznanila z beta različico e-uprave. Živa Zupan je zadovoljna z jasnimi usmeritvami, ki obiskovalca pričakajo že ob prvem stiku s portalom. “Prva informacija, ki najbolj pade v oči, je prav vodič z navodili, kako začnem uporabljati e-upravo in kaj moram pridobiti, da varno uporabljam ta portal.”

Prenovljena e-uprava je prijaznejša tudi uporabnikom mobilnih naprav, na voljo pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku.

Avtorji prenove so posebno pozornost namenili ranljivejšim skupinam. Slepim, slabovidnim, dislektikom in starejšim je tako na voljo več različnih tem. Kot ugotavlja Živa Zupan, “si lahko izbereš kontrast, ki ga ti vidiš. Če si slaboviden, si lahko zelo povečaš črke. Ko sem na primer kliknila, sem videla znak s prečrtanim ušesom in odprl se mi je video s tolmačem, kar je zelo pohvalno.”

V enem dnevu se je s prenovljenim portalom seznanilo tudi več kot 8500 obiskovalcev. Tem je v precejšnjo pomoč iskalnik, ki se resda še uči in ga bodo v prihodnje nadgrajevali, a že zdaj z vpisom iskane vloge do te pridemo z enim klikom.

Enostavnost je pohvalil tudi član porote Matej Praprotnik“Vidim, da je stran konsistentna in da so vse vloge identične, ko bom torej rešil prvo vlogo, mi bo povsem jasno, kako rešiti naslednjo. In to je vidik, ki mi je zelo všeč.”

Med pomembnejšimi novostmi e-uprave je personalizirano okno do podatkov, ki jih o posamezniku hrani država. Imenuje se Moja eUprava.

Na ta način me bo država obveščala o bližajočih se referendumih, na enem mestu bom imel zbrane oddane vloge, komentarje, ki sem jih oddal na predloge predpisov v javni obravnavi, bo pa to tudi prostor za opomnike, da ne bi slučajno zamudil pomembnega roka, denimo o skorajšnjem poteku veljavnosti potnega lista.

Valovska porota si želeli določenih izboljšav:
– telefonsko številko, ki bi bila v vidnem polju obiskovalcev ves čas, ko bi klikali po različnih podstraneh,
– enostavnejši jezik in ponekod bolj jedrnate vsebine,
– da bi lahko več vlog oddali v elektronski obliki.

Glede večjega števila vlog, ki bi jih lahko oddali elektronsko, vodja projekta prenove e-uprave Tatjana Mizori Zupan odgovarja, da osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in potnega lista elektronsko še nekaj časa ne bomo mogli pridobiti, saj se mora posameznik identificirati pred državnim organom.

“Za ostale vloge, kjer pa se ni potrebno identificirati, pa velikih ovir ni. Bolj je težava v tem, da se morajo procesi v ozadju urediti in potem bodo tudi elektronske vloge lahko na voljo državljanom. Da je vloga res lahko elektronska, je zadaj potrebno urediti procese in zaledne sisteme. In tu nas v prihodnje čaka največ dela.”

Uspešnim tujim primerom e-uprav je skupno, da je državni aparat na spletu združen na eni točki. Državljanu se torej država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Tega koraka v Sloveniji še nismo naredili, smo pa izvedli nujno potrebno prenovo portala.

Slovenija je bila pred začetkom krize sicer v vrhu lestvic, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave. Zaradi pomanjkanja politične volje, jasne strategije in zanemarjanja področja e-uprave v zadnjih letih, pa smo na različnih lestvicah med državami zdrsnili za 15 mest in več.

Med zgledi pa velja izpostaviti Estonijo in Veliko Britanijo. Za slednjo strokovnjak za uporabniško izkušnjo Mitja Mavsar pravi, da so izvedli pravcato revolucijo.

“Imeli so več sto na novo zaposlenih in so ustvarili novo gov.uk. Če ju primerjamo, je naša vizualno zelo podobna, ampak proces, s katerim so prišli Britanci do svoje rešitve, je precej drugačen. Bojim se, da je ta e-uprava še vedno površinski popravek in da bo treba iti globlje, da bo treba storitve zgraditi tako, da bo internet center. Trenutno je v ospredju še vedno postopek.”

Mavsar dodaja, da bomo v končni fazi spoznali, “da ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev in pravnih aktov na način, da pri pripravi ne sodelujejo samo pravniki, ampak ljudje, ki jim je v interesu, da nekdo to razume in da uporabnik storitev hitro opravi.”

Odgovorni za prenovo so v prvem tednu prejeli številne odzive in obljubljajo, da bodo predloge za izboljšave upoštevali. Kot idejo pa omenjajo tudi krovni portal za komuniciranje državljanov z državo. Namesto množice nepreglednih strani – ena državna točka.

Tatjana Mizori Zupan (direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo) med načrti z e-upravo izpostavlja, da želijo povečati nabor podatkov, v katere bodo lahko vpogledovali uporabniki, ponuditi pa želijo tudi bolj personalizirane storitve.

“To nam bodo omogočali t. i. vodiči, kjer bomo posameznika vodili po njegovi življenjski situaciji. Pri selitvi, na primer, morate sami vedeti, kaj morate opraviti, potem pa lahko poiščete posamezne vloge na portalu. Pri vodiču pa vam bomo na podlagi vprašanj, povezanih s selitvijo, ponudili nabor tistih storitev, ki jih morate opraviti in ki vam jih priporočamo, da jih opravite. To pa je tista smer, kamor želimo, torej bolj personalizirane in bolj zaključene storitve.”


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

E-uprava: odzivi in vizija

28.11.2015

Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.

Z več politične volje, ob primerni strategiji in konsistentnosti ukrepov bi se lahko država uporabnikom na spletu predstavila kot ena točka, prek katere bi ponujala široko paleto storitev - plačevanje davkov, oddajo vlog, e-volitve

Uporabnikom je na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V dobrem tednu dni se je registriralo 2000 uporabnikov. Med odzivi je zaslediti pohvale za lepši in bolj pregleden portal v primerjavi s prejšnjo različico, pa tudi kritične predloge za izboljšanje.

Petčlanska porota Vala 202 se je v dneh pred uradno predstavitvijo seznanila z beta različico e-uprave. Živa Zupan je zadovoljna z jasnimi usmeritvami, ki obiskovalca pričakajo že ob prvem stiku s portalom. “Prva informacija, ki najbolj pade v oči, je prav vodič z navodili, kako začnem uporabljati e-upravo in kaj moram pridobiti, da varno uporabljam ta portal.”

Prenovljena e-uprava je prijaznejša tudi uporabnikom mobilnih naprav, na voljo pa je v slovenskem, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku.

Avtorji prenove so posebno pozornost namenili ranljivejšim skupinam. Slepim, slabovidnim, dislektikom in starejšim je tako na voljo več različnih tem. Kot ugotavlja Živa Zupan, “si lahko izbereš kontrast, ki ga ti vidiš. Če si slaboviden, si lahko zelo povečaš črke. Ko sem na primer kliknila, sem videla znak s prečrtanim ušesom in odprl se mi je video s tolmačem, kar je zelo pohvalno.”

V enem dnevu se je s prenovljenim portalom seznanilo tudi več kot 8500 obiskovalcev. Tem je v precejšnjo pomoč iskalnik, ki se resda še uči in ga bodo v prihodnje nadgrajevali, a že zdaj z vpisom iskane vloge do te pridemo z enim klikom.

Enostavnost je pohvalil tudi član porote Matej Praprotnik“Vidim, da je stran konsistentna in da so vse vloge identične, ko bom torej rešil prvo vlogo, mi bo povsem jasno, kako rešiti naslednjo. In to je vidik, ki mi je zelo všeč.”

Med pomembnejšimi novostmi e-uprave je personalizirano okno do podatkov, ki jih o posamezniku hrani država. Imenuje se Moja eUprava.

Na ta način me bo država obveščala o bližajočih se referendumih, na enem mestu bom imel zbrane oddane vloge, komentarje, ki sem jih oddal na predloge predpisov v javni obravnavi, bo pa to tudi prostor za opomnike, da ne bi slučajno zamudil pomembnega roka, denimo o skorajšnjem poteku veljavnosti potnega lista.

Valovska porota si želeli določenih izboljšav:
– telefonsko številko, ki bi bila v vidnem polju obiskovalcev ves čas, ko bi klikali po različnih podstraneh,
– enostavnejši jezik in ponekod bolj jedrnate vsebine,
– da bi lahko več vlog oddali v elektronski obliki.

Glede večjega števila vlog, ki bi jih lahko oddali elektronsko, vodja projekta prenove e-uprave Tatjana Mizori Zupan odgovarja, da osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in potnega lista elektronsko še nekaj časa ne bomo mogli pridobiti, saj se mora posameznik identificirati pred državnim organom.

“Za ostale vloge, kjer pa se ni potrebno identificirati, pa velikih ovir ni. Bolj je težava v tem, da se morajo procesi v ozadju urediti in potem bodo tudi elektronske vloge lahko na voljo državljanom. Da je vloga res lahko elektronska, je zadaj potrebno urediti procese in zaledne sisteme. In tu nas v prihodnje čaka največ dela.”

Uspešnim tujim primerom e-uprav je skupno, da je državni aparat na spletu združen na eni točki. Državljanu se torej država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Tega koraka v Sloveniji še nismo naredili, smo pa izvedli nujno potrebno prenovo portala.

Slovenija je bila pred začetkom krize sicer v vrhu lestvic, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave. Zaradi pomanjkanja politične volje, jasne strategije in zanemarjanja področja e-uprave v zadnjih letih, pa smo na različnih lestvicah med državami zdrsnili za 15 mest in več.

Med zgledi pa velja izpostaviti Estonijo in Veliko Britanijo. Za slednjo strokovnjak za uporabniško izkušnjo Mitja Mavsar pravi, da so izvedli pravcato revolucijo.

“Imeli so več sto na novo zaposlenih in so ustvarili novo gov.uk. Če ju primerjamo, je naša vizualno zelo podobna, ampak proces, s katerim so prišli Britanci do svoje rešitve, je precej drugačen. Bojim se, da je ta e-uprava še vedno površinski popravek in da bo treba iti globlje, da bo treba storitve zgraditi tako, da bo internet center. Trenutno je v ospredju še vedno postopek.”

Mavsar dodaja, da bomo v končni fazi spoznali, “da ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev in pravnih aktov na način, da pri pripravi ne sodelujejo samo pravniki, ampak ljudje, ki jim je v interesu, da nekdo to razume in da uporabnik storitev hitro opravi.”

Odgovorni za prenovo so v prvem tednu prejeli številne odzive in obljubljajo, da bodo predloge za izboljšave upoštevali. Kot idejo pa omenjajo tudi krovni portal za komuniciranje državljanov z državo. Namesto množice nepreglednih strani – ena državna točka.

Tatjana Mizori Zupan (direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo) med načrti z e-upravo izpostavlja, da želijo povečati nabor podatkov, v katere bodo lahko vpogledovali uporabniki, ponuditi pa želijo tudi bolj personalizirane storitve.

“To nam bodo omogočali t. i. vodiči, kjer bomo posameznika vodili po njegovi življenjski situaciji. Pri selitvi, na primer, morate sami vedeti, kaj morate opraviti, potem pa lahko poiščete posamezne vloge na portalu. Pri vodiču pa vam bomo na podlagi vprašanj, povezanih s selitvijo, ponudili nabor tistih storitev, ki jih morate opraviti in ki vam jih priporočamo, da jih opravite. To pa je tista smer, kamor želimo, torej bolj personalizirane in bolj zaključene storitve.”


17.01.2015

Kako dober je zrak v Sloveniji?

Obcestni prostor ob mestnih vpadnicah v naših največjih mestih je večinoma pretirano onesnažen s prašnimi delci in nevarnimi plini, še zlasti pozimi. Še več kot promet k slabi kakovosti zraka prinesejo neustrezna individualna kurišča, zlasti v predmestjih in slabo prevetrenih krajih. Slab zrak na svetu na leto ubije več ljudi kot malarija, v Sloveniji pa je večji krvnik kot prometne nesreče. Kaj bi morali storiti za bolj neoporečen zrak, ki ga dihamo?


10.01.2015

Romske poroke otrok

Prisilne poroke romskih deklic so še danes tabu. Zato, ker je pri nas toliko nestrpnosti, pa tudi zato, ker je na tem področju velika strokovna praznina. Smo država, v kateri otroške poroke niso kriminalizirane, še zmeraj pa nimamo niti definicije prisilne poroke. Centri za socialno delo so v letu 2013 zabeležili 11 primerov prisilnih porok, nevladne organizacije pa 21. Pogosto so to neuradno sklenjene zakonske zveze, deklice pa končajo s šolanjem in se poročijo že pri 12. letih. Zakaj pri tem ni nepomembno, da številni otroci v nekaterih romskih naseljih še zmeraj nimajo dostopa do elektrike in vode?


03.01.2015

AirBNB – kako oddajati stanovanje za kratek čas?

Praktično ni sodobnega popotnika, ki ne bi poznal AIR BNB, ki v svoji bazi ponuja več kot 800 tisoč namestitev v 33 tisoč mestih 192 državah sveta. Tržni delež jim vztrajno raste in zato postajajo trn v peti tradicionalnim ponudnikom turističnih namestitev, mestom in državam saj poslovanje prek spleta omogoča, da se gostitelji izognejo plačilu taks in dajatev, kar je v različnih državah zelo različno urejeno.


27.12.2014

100 dni vlade Mira Cerarja

Mineva sto dni odkar je mandat pričela vlada Mira Cerarja. Kaj se je in kaj se ni v tem času zgodilo. V pogovoru s predstavniki stroke, nevladnih organizacij in novinarji.


20.12.2014

Kako učiteljski poklic spet postaviti na čvrste noge?

V Veliki Britaniji več kot polovica učiteljev zaradi stresa preneha poučevati v le petih letih po začetku kariere. Tudi v Sloveniji niso učitelji v nič kaj zavidljivem položaju. Zakaj je šola vse bolj v krču obrambnega položaja? So sodobne generacije mladih res tako nemogoče in prehod v digitalno dobo tako silovit? Kot pravijo naši sogovorniki, lahko gordijski vozel presekajo predvsem učitelji sami! Kako učiteljski poklic spet postaviti na čvrste noge in kako šolo ustvariti bolj progresivno, raziskujemo v tokratni Reakciji.


13.12.2014

Kdo želi postati prostovoljec?

To se sprašuje video norveške organizacije SAIH, parodija na oddajo Kdo želi postati milijonar, v kateri se mlada Evropejka poteguje za glavno nagrado – priložnost, da reši Afriko. Mednarodno prostovoljstvo, predvsem v državah globalnega juga, zadnja leta sproža veliko vprašanj. Ali gre za enakovredno partnerstvo med državami ali za novo obliko kolonializma? Ali mednarodno prostovoljstvo ruši ali utrjuje stereotipe in kako poiskati pot do bolj enakovrednega prostovoljskega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Odgovore bo iskala tokratna Reakcija.


13.12.2014

Kdo želi postati prostovoljec?

To se sprašuje video norveške organizacije SAIH, parodija na oddajo Kdo želi postati milijonar, v kateri se mlada Evropejka poteguje za glavno nagrado – priložnost, da reši Afriko. Mednarodno prostovoljstvo, predvsem v državah globalnega juga, zadnja leta sproža veliko vprašanj. Ali gre za enakovredno partnerstvo med državami ali za novo obliko kolonializma? Ali mednarodno prostovoljstvo ruši ali utrjuje stereotipe in kako poiskati pot do bolj enakovrednega prostovoljskega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Odgovore bo iskala tokratna Reakcija.


06.12.2014

Planica Reakcija

Ta teden so se pri nas mudili predstavniki Evropske komisije, ki so prišli preverit, kako Slovenija uresničuje projekte sofinancirane s kohezijskimi sredstvi. Ti, sicer redni obiski imajo poleg teoretičnega seveda tudi praktični del in med drugim so si ogledali tudi potek del v Planici. Z videnim so bili zadovoljni, še posebej tudi z zagotovili na slovenski strani, da bo projekt zaključen v roku, torej do konca leta 2015, kar pomeni, da evropska sredstva, čeprav se je o tem zaradi različnih zapletov veliko govorilo, niso ogrožena.


29.11.2014

Življenje s HIV-om

Ko so se leta 1981 pojavili prvi primeri nove bolezni, ki so jo poimenovali AIDS, nihče ni poznal njenega vzroka. Danes, približno tri desetletja potem, ko so znanstveniki odkrili virus HIV kot povzročitelja, se je diagnoza iz smrtne obsodbe spremenila v kronično bolezen. Zaradi napredka pri zdravljenju, ki je osebam, ki živijo s HIV-om, omogočil razmeroma normalno življenje, sta stigma in diskriminacija zdaj poglavitni težavi, s katerima se srečujejo. Tudi zato je le malo tistih, ki bi o osebnih izkušnjah življenja s HIV-om govorili javno in odkrito. Boštjan je to storil. Zakaj? Tudi o tem v tokratni sobotni Reakciji.


22.11.2014

Ogledalo medijski sceni

Je uravnoteženost poročanja nujna vsakokratna novinarska norma ali kolaps uredniške avtonomije? Smo mediji preveč površni ne le v razkrivanju afer, pač pa tudi pri predstavljanju pozitivnih in uspešnih zgodb? Kakšen je davek zahtevani hitrosti, kdo ne dela domačih nalog in zakaj lahko članek tudi ubija? Na festivalu Naprej/Forward je medijskim vsebinam in novinarski stroki ogledalo nastavilo 5 sogovornikov, ki opazujejo ali sooblikujejo medijsko krajino pri nas.


15.11.2014

Forum inovacij

Menda smo Slovenci inovativen narod. Pa vendar v Evropski uniji nismo med najboljšimi. V zgodovini smo prispevali izum fotografije na stekleni plošči kaplana Janeza Avguština Puharja, Jurij Vega je znan po točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka, Janez Puh pa je leta 1889 izdelal prvo kolo, ki je bilo priročnejše in varnejše kot dotedanja. Kazalec naše današnje inovativnosti je že nekaj let Slovenski forum inovacij, ki je letos potekal devetič. V vseh devetih letih je bilo prijavljenih skupaj 1542 inovacij.


08.11.2014

Razvoj 3D tiska

V reakciji smo tokrat pod drobnogled vzeli 3D tisk, natančneje, kako se je razvijal in kje so njegove prednosti in slabosti.


25.10.2014

Reakcija tema in svetloba

S premikom ure na zimski čas in jesenskim krajšanjem dneva se dozdeva, da se v naš vsakdanjik plazi tema. Toda se res? V sodobni digitalni dobi spreminjanja cikla svetloba-tema skorajda ne zaznamo več – na vsakem koraku so luči! Ne brlijo le na ulicah in trgih, včasih tudi tam, kjer ni treba; temveč se trdovratno bleščijo tudi v naših domovih – in to pozno v noč, ko bi moralo naše telo počivati. Kako svetla je sedanjost in ali je to mračna napoved za prihodnost, se s strokovnjaki sprašujemo v sobotni Reakciji.


18.10.2014

Poštne znamke pod lupo

Čeprav so majhne, merijo le približno 30 krat 40 milimetrov, pa je okoli njih vedno polno zgodb. Z njimi se po svetu spomnijo na številne osebe, živalske vrste, dogodke in posebnosti države. Bolj ali manj posrečeno. Egipčanska pošta je na znamki, posvečeni Sueškemu prekopu uporabila motiv Panamskega. Pri nas so jih zadnje čase najbolj obletavali netopirji, ko se je izkazalo, da so uporabljene fotografije na naših poštnih znamkah pobrane z interneta brez vednosti tujih avtorjev fotografij. Kdo preverja avtentičnost motivov poštnih znamk, če sploh kdo, in kaj je močnejše: etični kodeks oblikovalca ali internet, ki ponuja lažjo pot do oblikovanja? Vse to nas bo zanimalo v sobotni Reakciji, kjer bomo preverili tudi, kakšna je sploh pot poštne znamke, preden pristane v albumih filatelistov.


11.10.2014

Simbioza Giba

Posvečamo se rekreaciji starejših. Sredi oktobra je namreč spet čas za Simbiozo, ki je tokrat namenjena gibanju. Kakšna vadba je najbolj primerna, kako lahko tudi športni centri privabijo starejše in kdo so tisti oranžni poskočneži, ki vsako jutro širom Slovenije pretegujejo svoje telo?


04.10.2014

Pravica oseb z odvzeto opravilno sposobnostjo do partnerstva

Ljubezni in partnerstvu oseb z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem zdravju načeloma ne javnost ne stroka ne nasprotujeta več, še vedno pa ostaja tabu njihova spolnost in odločanje o rojstvu otrok. Kdo torej pri osebah z odvzeto opravilno sposobnostjo odloča o tem, koliko ljubezni smejo tudi udejanjiti?


27.09.2014

Reakcija- mladi alkohol

V tokratni Reakciji se odzivamo na porast zastrupitev z alkoholom med mladimi. Kaj lahko storijo starši, kako ustrezna in učinkovita je zakonodaja? In kako se nenazadnje spreminja odnos mladih do alkohola?


20.09.2014

Soustvarjanje kulture

Tretjo septembrsko soboto, na mednarodni dan gluhih, bomo sledili motu letošnjega tedna gluhih »raznolikost bogati« in predstavili nekaj zanimivih koščkov kulturnega mozaika. V eni izmed preteklih Reakcij smo že razširjali obzorja kulturnega, takrat smo pozornost namenili dostopnosti do kulturnih ustanov. Tokrat pa obzorja širimo s kulturniki, ki s svojim delom rušijo stereotipe, gradijo mostove, opogumljajo in osveščajo, predvsem pa (so)ustvarjajo naš raznolik kulturni prostor.


13.09.2014

Avtoštop na spletu

Povezovanje ljudi za skupni prevoz v službo v večja slovenska mesta, ki sopotnike iščejo tudi s pomočjo spleta, je že postalo nekaj običajnega. Medtem ko pri nas še vedno ni prisotna aplikacija UBER, ki predstavlja alternativo taksistom v večjih mestih. Ta povzroča težave predvsem taksistom, ki jim po njihovem mnenju posega v njihovo delo. V Nemčiji so se taksisti in predstavniki UBER-ja že soočili tudi na sodišču. Vseeno pa smo v Reakciji tudi preverili, kdaj bi se lahko v Sloveniji zgodilo, da bi se nekdo začel načrtno ukvarjati s prevozi in to ponujal prek spletne aplikacije, kot ostali.


06.09.2014

Zgodba o divjih prašičih

Na okroglem 10. svetovnem kongresu o divjem prašiču je Slovenija gostila približno 100 strokovnjakov iz 22 držav starega kontinenta, pa tudi držav z drugih celin. Tudi divji prašič živi na vseh celinah, na nekatere je prišel ob pomoči človeka, drugam si je pomagal sam.


Stran 10 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov